Intervencija v javni prostor Na poti k Cukrarni Mateja Andraža Vogrinčiča je prvi projekt, s katerim začenjajo na MOL in predvsem v MGML program Cukrarne, novega prostora umetnosti, katerega odprtje je predvideno za pomlad leta 2021. Predstavitev projekta v parku na Ambroževem trgu se je zgodila pravkar, tako da rdeča potka od trga do Cukrarne še ni niti izhojena.
Matej Andraž Vogrinčič, fotografije Marijan Zlobec
Po usodnem požaru leta 1858 je bilo zaradi nepazljivosti delavca za nekoč največjo rafinerijo sladkorja v monarhiji konec proizvodnje, za poslopje Cukrarne pa se je začelo novo življenje, polno razburljivih zgodb in usod ljudi, ki so v njej delali in živeli. Pestra zgodovina stavbe, ki je v marsičem povezana z mnogimi še živečimi ljudmi tega mesta, je seveda najbolj poznana po predstavnikih moderne, ki so v njej preživljali razuzdane, pa tudi najbolj bridke trenutke svojega življenja. Zgradba je inspirirala mnoge ustvarjalce, zato se njena podoba in zgodbe njene notranjosti in življenja v njej zrcalijo v številnih literarnih delih tako Otona Zupančiča in Josipa Murna kot predvsem Ivana Cankarja.
Blaž Peršin, direktor MGML
Ker je obnova same stavbe še v teku, so se odločili, da prihajajoči prostor kulture naznanijo s projekti, lociranimi v njeni neposredni okolici. Zgradba se namreč nahaja v degradiranem območju v neposredni bližini centra mesta in bo z novo kulturno dejavnostjo ter celostno ureditvijo prostora okoli tovarne, nedvomno pripomogla k revitalizaciji tega dolga leta opuščenega dela mesta.
Cukrarna je še daleč
Pomembno je naglasiti, da se v okolici Cukrarne nahajajo pravi arhitekturni biseri – od znamenite okrogle garažne hiše Savina Severjeva iz leta 1969 in ne nazadnje leta 1944 postavljene Plečnikove zapornice na Ljubljanici.
Meta Gabron, vodja Službe za razvojne projekte in investicije MOL
Zapornica je bila za Plečnika nekakšen simboličen zaključek mestnega središča, kar je ostal do danes in prav zato je oživitev tega predela mesta s Cukrarno nekakšno nadaljevanje nezaključene zgodbe. Plečnik si je namreč v sodelovanju s svojim študentom Borisom Kobetom zamislil tudi ureditev Ambroževega trga, ki pa je bila le delno izvedena.
Na poti
V njuno zasnovo trga je bila vključena obstoječa postavitev Hrenovega znamenja (1842) in kostanji ob njem in znamenita Plečnikova klop, od znamenja v smeri proti Cukrarni pa centralna os parka s sredinsko pravokotno razširitvijo, ki ni bila v celoti realizirana, jo pa nakazujejo ob levi in desni stranici postavljene klopi. Na obeh straneh osrednjega kvadrata so stopnice, ki na severni strani povezujejo park z zapornico in na južni strani s ploščadjo ob Poljanski cesti.
Del avtorske ekipe za prenovo Cukrarne
Mateja Andraža Vogrinčiča so povabili, da v parku, katerega zgodovina je nekoliko manj poznana prebivalcem Ljubljane, s posegom v prostor sproži razmislek o okolišu kot tudi o Cukrarni sami. Umetnik se je odločil za intervencijo v sam park in z gradbenim materialom pridobljenim z gradbišča Cukrarne tlakoval centralno os – pot, ki vodi skozi park od križišča proti nekoč največji tovarni sladkorja v imperiju, kot je označila Cukrarno Mateja Demšič.
Kuratorka Alenka Gregorič
Pot je tlakovana z zdrobljenim materialom kritine (granulat), ki je bil nekoč del stavbe. Prostorska intervencija tako na zelo ekspliciten način povezuje park s Cukrarno, prva tako pa s poudarjanjem centralne osi metaforično naglašuje pot v smeri centra proti stavbi. Tako naslov intervencije Na poti ne aludira le na prihajajočo spremembo namembnosti tovarne iz rafinerije sladkorja v center kulture, temveč v svoji dobesednosti govori tudi o sami prostorski intervenciji. Umetnik odstranjeni material reciklira in s peskom, ki je zaznamovan s preteklostjo, tlakuje pot do stavbe, v kateri se bo pisala nova zgodovina prostora in mesta.
Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo MOL, in Matej Andraž Vogrinčič
Projekt revitalizacije območja Cukrarne z ureditvijo stavbne dediščine je bil prepoznan kot ustrezen za dodelitev nepovratnih evropskih sredstev iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb in črpanje sredstev že teče. Za celovito prenovo so v MOL, kot je povedala Meta Gabron, sklenili gradbeno pogodbo s podjetjem Strabag za GOI dela v vrednosti 21,574 mio EUR z DDV, sofinanciranje pa je predvideno v višini 13,5 mio EUR, od tega 10,8 mio EUR iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj ter 2,7 mio EUR iz državnega proračuna.
Marijan Zlobec