Začetek koncertnega cikla za Modri abonma simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije zaznamuje počastitev 80-letnice vidnega slovenskega skladatelja Alojza Ajdiča, poseben izziv pa bo spoznanje koncertantne forme in izpovedne moči vse bolj prepoznavnega in mednarodno odmevnega pianista Aleksandra Gadžijeva. Koncerta bosta 19. in 20. septembra ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Alojz Ajdič z ženo v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Alojz Ajdič, rojen 6. septembra 1939, je do leta 1941 živel v Fojnici, nato v Koprivnici (Hrvaška), kjer je pri redovnicah dobil prvi glasbeni pouk. Leta 1951 se je družina preselila v Maribor, kjer je ob rednem šolanju obiskoval nižjo in nato srednjo glasbeno šolo (klarinet). V Ljubljani je študiral na Akademiji za glasbo na oddelku za pihala klarinet (Miha Gunzek) in ga končal na višji stopnji. Študij je prekinil, se poročil in odšel na služenje vojaškega roka v Kumanovo (Makedonija) 1964–1965. Po vrnitvi je končal študij klarineta in leta 1968 diplomiral. Nato je vpisal še študij kompozicije (1969–1976) pri Urošu Kreku. Že med študijem je učil klarinet na Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani in igral klarinet v Godbi milice (1961–64). Po preselitvi v Kranj je učil na Osnovni šoli Simona Jenka (1965–1973). V obdobju 1973–1983 je bil ravnatelj Glasbene šole v Kranju. Med letoma 1983 in 1990 je bil zaposlen v DZS v Ljubljani pri prodaji glasbenih edicij ter bil aktiven v Zvezi društev glasbenih pedagogov Slovenije in stanovskem Društvu slovenskih skladateljev. V tem času je aktivno sodeloval pri ustanavljanju Slovenske glasbene šole v Celovcu. Med letoma 1990 in 2002 je bil samostojni podjetnik in lastnik Glasbenega ateljeja v Kranju. Upokojil se je leta 2002. Od tedaj živi v Kranju.
Aleksander Gadžijev v SF, foto Marijan Zlobec
Prve skladbe so nastale že v petdesetih letih kot učni pripomoček za razne glasbene instrumente. Za popevko Oprosti mi je na Slovenski popevki v Ljubljani leta 1966 prejel tretjo nagrado strokovne komisije. Opogumljen je začel pisati za razne inštrumente, komorne in orkestralne skladbe, koncerte, simfonije, kantato Ravensbrück, opero Brata.
Za svoja dela je prejel vrsto nagrad. Za kantato Ravensbrück je leta 1983 prejel Nagrado vstaje slovenskega naroda in Prešernovo nagrado za Gorenjsko, leta 1984 pa še Nagrado 4. julij v Beogradu; za svojo 2. simfonijo Okno duše je dobil Župančičevo nagrado (1994) in za 3. simfonijo nagrado Prešernovega sklada (1997). Priznanje za izredne dosežke na kulturnem področju mu je 1998 podelilo Slovensko društvo Edinost v Pliberku, za simfonični opus pa mu je Društvo slovenskih skladateljev leta 2009 podelilo Kozinovo nagrado.
Ajdičev opus je zelo velik, saj obsega kantato, opero, pesmi z inštrumentalno spremljavo, mešane zbore, orkestrska dela, skladbe za klavir in komorna dela.
Ajdičevo Prebujenje je orkester Slovenske filharmonije krstil januarja leta 2017. Ritmično in barvno pestro delo je hvalnica življenju, zaznamovana z zavedanjem o njegovi minljivosti in na drugi strani večnosti glasbe.
Aleksander Gadžijev
Čustvene vznesenosti poln je priljubljeni romantični Klavirski koncert št. 2 izpod peresa komaj dvajsetletnega prefinjenega mojstra klavirskega zvoka Poljaka Frédérica Chopina. Zazvenel bo v interpretaciji petindvajsetletnega Aleksandra Gadžijeva iz Gorice, rojenega v rusko-slovenski družini pianistov. Pianist je vse bolj mednarodno prepoznaven, zlasti po zmagi leta 2015 na slovitem trienalnem tekmovanju v Hamamacuju na Japonskem z Martho Argerich v žiriji. Leta 2018 pa je bil zmagovalec prestižnega svetovno znanega mednarodnega pianističnega tekmovanja v Monte Carlu.
Antoni Wit
Koncert bo v drugem delu predstavil Simfonijo št. 2 velikega pianista in skladatelja Sergeja Rahmaninova, s katero se je avtor po poraznem sprejemu Prve simfonije uvrstil med velike simfonike. Z veličastno paleto orkestralnih barv bo prvič na dirigentskem podiju Slovenske filharmonije interpretacijo koncertnega sporeda oblikoval priznani poljski dirigent Antoni Wit, nekdanji glasbeni vodja Varšavske filharmonije in dolgoletni vodja Poljskega nacionalnega simfoničnega orkestra iz Katovic, vseskozi redni gost najuglednejših svetovnih orkestrov, danes častni dirigent Krakovske filharmonije.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/08/09/je-aleksander-gadzijev-najboljsi-slovenski-pianist/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/10/07/pianist-aleksander-gadzijev-zmagal-v-monte-carlu/
Marijan Zlobec