Jutri se v Moderni galeriji zaključi razstava Na robu


Na robu : vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) v Moderni galeriji se jutri zaključi.

mg-6-img_5601.jpg

Petar Dobrović – Uredništvo revije Danas, 1935 – 1936; Petar Dobrović, Veselin Masleša, Vasa Srzentić, Milan Bogdanović, Marko Ristić in Miroslav Krleža, fotografije Marijan Zlobec

Rdeča nit razstave je pogled na Kraljevino Jugoslavijo, kakor nam jo poleg tedanjega umetnostnega prizorišča na svoj način razkriva potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je v Združenih državah Amerike izšel leta 1934 in tam postal večkrat ponatisnjena uspešnica. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo to delo prepovedano. Vrnitev v rodni kraj nam omogoči soočiti »objektivno« in subjektivno« v kontekstu.

adamic48d-img_5642.jpg

Petar Dobrović – Portret Louisa Adamiča, 1932

Louis Adamič nam zapleteno stanje Kraljevine Jugoslavije orisuje prek različnih srečanj, tudi z umetniki, kot so bili kipar Ivan Meštrović, slikar Petar Dobrović in pisatelj Miroslav Krleža, ter nazadnje prek svojega sprejema pri kralju Aleksandru I., dobro leto pred atentatom v Marseillesu.

aleksander-img_5558.jpg

Nikolaj Pirnat – Portret kralja Aleksandra I- Karađorđevića, po 1934, Moderna galerija v Ljubljani

Adamič Jugoslavijo odkriva kot deželo na robu, polno surovih kontrastov, razpeto med starimi, predmodernimi običaji in primežem kapitalizma ter slutnjo bližajočega se konca, tudi v širšem evropskem in svetovnem okviru. A ta nemirni predvojni čas, ko so se med seboj spopadale različne ideje jugoslovanstva, od kraljevega integralnega do tistega, ki je zastopalo egalitarnost, je obenem tudi čas nastanka prve, tako rekoč uradne skupne zgodovine umetnosti vseh jugoslovanskih narodov, ki jo povezujemo z imenom umetnostnega zgodovinarja in kustosa Milana Kašanina, Beneškim bienalom (1938, 1940) in mednarodno kulturno politiko Kraljevine Jugoslavije.

MG IMG_5666.jpg

Sava Šumanović – Sedeči akt, olje na platnu, 1934, Muzej sodobne umetnosti Beograd

Mednarodna razstava vizualne umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji, osrednji dogodek leta 2019 v Moderni galeriji, je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, ki je močno vplivala na tako imenovani spopad na umetniški levici, pa vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh (aprila 1941).

MG IMG_5664.jpg

Sava Šumanović – Iz cikla Šidinje, Trije akti v pokrajini, 1936

Razstava na ogled ponuja dela več kot 130 umetnic in umetnikov, arhivsko in knjižnično gradivo iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Večina del iz tujine je v Sloveniji na ogled prvič. Istočasno z razstavo Na robu v Moderni galeriji je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na ogled razstava Južna ozvezdja (od 7. marca), ki govori o umetnosti in gibanju neuvrščenih. Letošnji program Moderne galerije tako zaznamuje jugoslovanski kontekst oziroma kontekst dveh Jugoslavij.

MG IMG_5677.jpg

Maksim Sedej – Atelje, 1937, Štiri Gracije, 1936, Cirkus, 1939 in Dvojica, 1935

Zadnje javno vodstvo po razstavi v Moderni galeriji bo še jutri ob 11. uri, ko bo vodil kustos razstave Marko Jenko.

Jenko IMG_5587.jpg

Marko Jenko, foto Marijan Zlobec

MG IMG_5706.jpg

Nikola  Martinoski – Romska deklica, 1931 – 1932

MG IMG_5702.jpg

Sava Šumanović – Rusinja (v rdeči bluzi), 1934 – 1935

MG IMG_5631.jpg

Milenko Šerban – Moja žena, 1930 – 1931

MG MG_5609.jpg

Marijan Trepše – Dama s pahljačo, 1930

MG IMG_5625.jpg

Maksim Sedej – Sedeća žena v črnem, 1935

MG IMG_5623.jpg

Dana Pajnič – Avtoportret, 1928

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: