Na robu : vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941) v Moderni galeriji se jutri zaključi.
Petar Dobrović – Uredništvo revije Danas, 1935 – 1936; Petar Dobrović, Veselin Masleša, Vasa Srzentić, Milan Bogdanović, Marko Ristić in Miroslav Krleža, fotografije Marijan Zlobec
Rdeča nit razstave je pogled na Kraljevino Jugoslavijo, kakor nam jo poleg tedanjega umetnostnega prizorišča na svoj način razkriva potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je v Združenih državah Amerike izšel leta 1934 in tam postal večkrat ponatisnjena uspešnica. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo to delo prepovedano. Vrnitev v rodni kraj nam omogoči soočiti »objektivno« in subjektivno« v kontekstu.
Petar Dobrović – Portret Louisa Adamiča, 1932
Louis Adamič nam zapleteno stanje Kraljevine Jugoslavije orisuje prek različnih srečanj, tudi z umetniki, kot so bili kipar Ivan Meštrović, slikar Petar Dobrović in pisatelj Miroslav Krleža, ter nazadnje prek svojega sprejema pri kralju Aleksandru I., dobro leto pred atentatom v Marseillesu.
Nikolaj Pirnat – Portret kralja Aleksandra I- Karađorđevića, po 1934, Moderna galerija v Ljubljani
Adamič Jugoslavijo odkriva kot deželo na robu, polno surovih kontrastov, razpeto med starimi, predmodernimi običaji in primežem kapitalizma ter slutnjo bližajočega se konca, tudi v širšem evropskem in svetovnem okviru. A ta nemirni predvojni čas, ko so se med seboj spopadale različne ideje jugoslovanstva, od kraljevega integralnega do tistega, ki je zastopalo egalitarnost, je obenem tudi čas nastanka prve, tako rekoč uradne skupne zgodovine umetnosti vseh jugoslovanskih narodov, ki jo povezujemo z imenom umetnostnega zgodovinarja in kustosa Milana Kašanina, Beneškim bienalom (1938, 1940) in mednarodno kulturno politiko Kraljevine Jugoslavije.
Sava Šumanović – Sedeči akt, olje na platnu, 1934, Muzej sodobne umetnosti Beograd
Mednarodna razstava vizualne umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji, osrednji dogodek leta 2019 v Moderni galeriji, je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, ki je močno vplivala na tako imenovani spopad na umetniški levici, pa vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh (aprila 1941).
Sava Šumanović – Iz cikla Šidinje, Trije akti v pokrajini, 1936
Razstava na ogled ponuja dela več kot 130 umetnic in umetnikov, arhivsko in knjižnično gradivo iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Večina del iz tujine je v Sloveniji na ogled prvič. Istočasno z razstavo Na robu v Moderni galeriji je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na ogled razstava Južna ozvezdja (od 7. marca), ki govori o umetnosti in gibanju neuvrščenih. Letošnji program Moderne galerije tako zaznamuje jugoslovanski kontekst oziroma kontekst dveh Jugoslavij.
Maksim Sedej – Atelje, 1937, Štiri Gracije, 1936, Cirkus, 1939 in Dvojica, 1935
Zadnje javno vodstvo po razstavi v Moderni galeriji bo še jutri ob 11. uri, ko bo vodil kustos razstave Marko Jenko.
Marko Jenko, foto Marijan Zlobec
Nikola Martinoski – Romska deklica, 1931 – 1932
Sava Šumanović – Rusinja (v rdeči bluzi), 1934 – 1935
Milenko Šerban – Moja žena, 1930 – 1931
Marijan Trepše – Dama s pahljačo, 1930
Maksim Sedej – Sedeća žena v črnem, 1935
Dana Pajnič – Avtoportret, 1928
Marijan Zlobec