Ulična galerija na Vegovi ulici v Ljubljani je sinoči gostila uvodno razstavo v letošnji mednarodni festival Mladi levi v organizaciji zavoda Bunker, nosilec projekta same razstave pa je Tam Tam. Predstavil se je umetniški tandem Eclipse, ki s tem praznuje že dvajsetletnico obstoja in delovanja. V imenu Tam Tama je spregovorila Nataša Sedminek.
Ulična galerija, foto Marijan Zlobec
Predstavitev projekta, ki “elegantno, inteligentno, povedno in na samo njima značilen in prepoznaven način združuje okoljevarstvo, problematiko migracij in religijo. Pa najbrž še kaj…odvisno od gledalčevega pogleda,” smo slišali na odprtju razstave Monstrum Nostrum.
Tandem Eclipse
“Eclipse sta svojevrstni vizionarki, saj sta s Pax Slovenica (Slovenski mir) že leta 2004 umetniško problematizirali eno najbolj razvpitih in delikatnih tem polpretekle slovenske zgodovine, ki se kaže skozi še vedno aktualno potrebo po spravi. Ker takrat spomenika, ki bi se poklonil tako žrtvam partizanov kot tudi žrtvam domobrancev, še ni bilo, sta skušali Eclipse z metaforiko ljubezenskega akta kot pomiritvenega (spravnega) akta združiti dva partikularna spomenika v eno samo podobo.”
Odkrivanje razstave Samire Kentrić
Za svojevrsten klimaks njunega skupnega umetniškega ustvarjanja sta bili za performans 11. In emotion we break – V čustvih se zlomimo (2007) tudi ovadeni. S strani takratnega direktorja Urada vlade RS za verske skupnosti sta prejeli prijavo, ker naj bi bil njun nastop za katolike žaljiv.
Tina Kolenik
O tej prijavi je še posebej spregovorila Tina Kolenik, ki je poudarila, da sta v delu “parafrazirali relief Marije zavetnice s plaščem in jo upodobili golo.”
Tina Kolenik in Samira Kentrić z napisom Monstrum Nostrum
Tina je na kratko predstavila pomembnejše umetniške dogodke v dvajsetih letih obstoja in delovanja tandema Eclipse, od krsta v galeriji Kapelica 6. januarja 1999 z inštalacijo Zajtrk na travi, s katero “sva se osvobodili predsodkov pred lastno goloto ter po zeleni umetni travi posejali preko 300 žepnih fotografij, družbo pa so jim delali smešni plastični dildi.
Razstava ima naslov Monstrum Nostrum
Živopisano druščino različnih priročnih predmetov, ki se navezujejo na religiozne kulte, aktualne kulturno-politične teme, mite in praznike, sva vtaknili v nenasiten organ in ustvarili pravi mali masturbacijski leksikon v soft porno kič maniri ter na ta način parodirali sodobno potrošniško kulturo. S tem projektom nisva bili le krščeni, temveč tudi okronani z laskavim nazivom prvi slovenski porno divi.”
Tematika je krst vseh emigrantov, ki prihajajo v Evropo
“Za projekt Venerin test sva si izposodili golo moško telo in preko potenciometra z izgovarjanjem imen ženskih slovenskih umetnic testirali, kakšna je njihova umetniška klima. Potenciometer je ostal v mirovanju in se žal tudi na naju ni odzval.” Kaj je imenovani potenciometer Tina Kolenik ni pojasnila, je pa seveda jasno, da je to čisto navade moški penis, ki se z njeno verbalno stimulacijo na performansu moškim kandidatom ni dvignil.
Podpis
“Leta 2001 sva v naravnem okolju posneli šest panoramskih fotografij iz likovne in občečloveške zgodovine. S tem projektom sem se osvobodila strahu pred štirimeterskim udavom, ki je ležal na mojem golem telesu.”
Tina Kolenik
Istega leta sta za slovenski Playboy ustvarili dvanajst kolumen z avtorskim tekstom in fotografijo. Ena izmed fotografij je celo dosegla radovedno občinstvo v ruskem Playboyu.
Samira Kentrić
Ob desetletnici delovanja sta članici tandema Eclipse pripravili razstavo 10. Of Blasphemy We Are Guilty. Upodobili sta deset ženskih likov, ki se ne ujemajo s sprejemljivimi družbenimi vlogami.
Obred krsta ali
V performansu In vino veritas sta nazdravili s pravo človeško krvjo ter skušali ugotoviti, ali tisti, ki daruje, pričakuje priznanje in hvaležnost za lasten dar.
udomačitev tujerodnih vrst
Njun zadnji performans je bil EU SI MUOVE leta 2012, skozi katerega sta skušala uprizoriti emancipacijo Evrope.
v naših vodah
Nov projekt, ki bo dočakal posebno razstavo s performansom 24. avgusta v Stari elektrarni, aktualizita že po naslovu sodeč naše frustracije ob prihajanju emigrantov v Evropo. Monstrum Nostrum so hočeš nočeš postala naša vsakodnevna in za nekatere na moč “obremenjujoča” tema. Iz treh plakatov, kar razstava po svojem bistvu je, smemo sklepati, da umetnici v tandemu Eclipse simbolično uprizarjata ritual krsta odraslih ljudi, tu seveda dveh žensk, ki se na simbolni ravni soočata s problemom imigrantk v Evropi.
Dalo bi se reči, da gredo skozi proces svojeg krsta do očiščenja. Kaj se očisti ali krsti, je hudo zapleteno vprašanje, saj prihaja do potovanja iz nekdaje domovine vseh emigrantov po individualni in hkrati hudi, da ne rečem usodni odločitvi. A kot kaže ritual krsta, morajo biti prišleki nekako očiščeni vsega zla, ki jih je doletelo doma, da so morali na zelo dolgo pot v obljubljeno deželo, to je Evropo. Krst je ideološki akt, je sprejemanje neke vere, v tem primeru krščanske, za razliko od njihove, večinoma muslimanske, pa tudi drugih. Akt krsta hkrati pomeni upanje krstiteljev, da se bo begunska populacija združila z evropsko stoletno tradicijo na soustvarjalen način. Izvedba je kajpada metaforična in aludira na Kristusovo krščevanje ljudi v reki Jordan. Potopitev v vodo, najraje v morje, je sicer že zdavnaj postala priljubljena oblika krsta različnih brucev ob vstopu na univerzo. Jasno je, da je za begunce Evropa kot celota velika univerza. V tem kontekstu pa se da celo razumeti papeževe besede, da so begunci božji dar. Eclipse sta to razumeli na svoj način, a gotovo pozitivno ali celo ironično, saj se kot podnaslov razstave pojavlja že kar komentar: udomačitev tujerodnih vrst v naših vodah.
Razstava kaže pozitivni odnos do človeka in njegove tako pravice do bega in hkrati prihajanja, na enotnost sveta ali tiste njegove celovitosti, o kateri je imel največjo vizijo doslej slavni Leonardo da Vinci. Človeka kršča v novo življenje kot takega; vse drugo so zgolj “pripisi”.
Marijan Zlobec