Na odprtje razstave stripov Alana Forda v Narodni galeriji je sinoči prišlo toliko ljudi, da so slovesnost premaknili v osrednji prostor ob Robbov vodnjak. Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki je najprej pozdravila veleposlanika Republike Italije nj. ekscelenco Paola Trichila in Stefana Ceratta, direktorja Italijanskega inštituta v Sloveniji.
Razstava v Narodni galeriji
“Razstavo originalnih stripovskih risb je stoletna dama Narodna galerija sprejela v svoj program ob okrogli obletnici rojstva polovico mlajšega gospoda – Alana Forda. Na ogled je 162 originalnih stripovskih tabel Roberta Raviole – Magnusa. Do zdaj je to številčno največja razstava originalov stripovskega dvojca Magnus – Bunker. Držimo se Fordovega nauka: Ni pomembno sodelovati, pomembno je zmagati.
Dr. Barbara Jaki med nagovorom, fotografije Marijan Zlobec
Strip je daljni sorodnik tistega načina izražanja, ki ga poznamo od prazgodovinskih jamskih slik, poznoantičnih iluminiranih rokopisov in reliefov, kakršen je Trajanov steber v Rimu, biblije pauperum in srednjeveških fresk; gre za način pripovedovanja zgodbe v kontinuiranem zaporedju slik.
Bunker
Danes je stripovska risba priznan umetniški medij, ki se predstavlja tudi v galerijah in muzejih. V Narodni galeriji ne ločujemo umetnosti na elitno in neelitno, na niti ne ne visoko in nizko, temveč le na dobro in slabo. Stripovska risba Alana Forda, ki je zaznamovala našo vizualno kulturo zadnje tretjine minulega stoletja, je dobra umetnost.
Stripi
Posebnost stripov Alana Forda je svojevrsten humor, ki za obešenjaštvom razkriva ironijo in družbeno satiro; prav v tem momentu je alanfordovski humor še danes aktualen.
Radovednost je velika
Satirične ilustracije in karikature Hinka Smrekarja na podobno način, obarvane s črnim humorjem, nastavljajo zrcalo družbi, razgaljajo hinavščino, diletantizem, neumnost in duhovno omejenost; o tem se bomo lahko prepričali na razstavi, ki jo pripravljamo za naslednje leto.
Tu je treba biti potrpežljiv
Alan Ford je zanimiv še danes, petdeset let od prvega izida v svoji domovini Italiji, zanimiv zato, ker zrcali tudi naš vsakdanjik in današnjo družbeno stvarnost. Moja generacija je zrasla z domislicami Alana Forda.
Oboroži se in zbeži
Bunkerjev črni humor v sijajnem hrvaškem prevodu, je na nek način ponarodel, z bistroumnimi izjavami njegovih junakov smo se sporazumevali, se učili ceniti globino črnega humorja in hkrati tudi jezik sosedov.”
Veleposlanik Paolo Trichilo in dr. Barbara Jaki
Razstava terja veliko koncentracijo in natančno branje besedil
Rok Glavan
Jakijeva je besedo predala glavnemu fordašu, pobudniku sodelovanja, avtorju postavitve razstave in v “nekem drugem življenju antikvarju”, Roku Glavanu. Avtor razstave je kot izkušeni atikvar omenil svoje tike s stripi Alana Forda kot generacijsko pripadnost.
Stefano Ceratto
“Če bi mi kdo pred 35. leti rekel, da bom govorec na otvoritvi
pomembne mednarodne razstave posvečene Alanu Fordu, mu po vsej
verjetnosti ne bi verjel. Tedaj je bilo za otroka, ki obožuje stripe, ki jih je napisal
Max Bunker in so ga ilustrirali nasledniki prvega risarja Magnusa, branje Alana
Forda z njegovo satiro, besednimi igrami in potegavščinami junakov, nepozabna
dogodivščina.
Od takrat je v najuglednejših kulturnih institucijah kot je Narodna galerija, ki
nas nocoj gosti, prišlo do številnih sprememb. Muzeji so vse bolj odprti za
pomenljivejše in časovno trajnejše elemente pop-kulture. V primeru Alana
Forda menim, da govorimo o delu, ki presega koncept ikone popularne kulture
in zaseda mesto pravega klasika. Klasika kot ga pojmuje Italo Calvino, torej
teksta, ki z vsakim novim branjem dobi nove in dodatne pomene. Številne in
originalne interpretacije, ki so jih podali slovenski in hrvaški bralci, namreč
potrjujejo status klasika omenjenega stripa.
Iskreno se zahvaljujem Narodni galeriji, zaradi daljnovidnosti njeni direktorici
Barbari Jaki in kustosu Andreju Smrekarju. Zahvala in čestitke gredo tudi
promotorjem dogodka Roku Glavanu in vsem strokovnjakom, zbirateljem in
tistim, ki so posodili dela in tako omogočili pričujočo razstavo. Gre za
pomenljivo pobudo z vidika italijanskih institucij v Sloveniji, ki jih danes tukaj
predstavlja italijanski veleposlanik Paolo Trichilo, ki je prireditev nemudoma
pozdravil. Strip s svojimi številnimi prevodi na tujem namreč smatramo za
enega od pomembnih sektorjev italijanske založniške panoge.
Stefano Ceratto
Iz vseh teh razlogov se je Italijanski inštitut za kulturo odločil, da bo pomagal pri
realizaciji kataloga razstave. Dopustite mi, da povem, da pri praznovanju
petdesetletnice Alana Forda nismo sami. V soboto, 25. maja, bodo tudi v
Milanu odprli razstavo, ki jo bo pospremila velika zabava. Priča smo enemu
številnih primerov kulturne skladnosti med Slovenijo in Italijo.
Če želimo ostati zvesti ciničnemu duhu stripa, ki nas tukaj združuje, ne smemo
dovoliti, da nas prevzame retorika in prijetna čustva, vendar se moramo
pozdraviti z mrkim pogledom ter se, kot pravijo junaki Magnusa in Bunkerja,
spominjati sledečega: »poskrbi tudi zase, ne samo za druge!« ter da »se ne
bojimo nikogar, razen upnikov.«
Marijan Zlobec se skriva pred upniki,
Marijan Zlobec