Koncert klasične glasbe, dunajski valček, učenje nemškega jezika in vodenje skozi razstavo Narodne galerije po avstrijskih sledeh, in vse to brezplačno – Avstrijski dan v Narodni galeriji v nedeljo, 4. marca, bo v duhu Evropskega leta kulturne dediščine razkril številna kulturna stičišča Slovenije in Avstrije.
Plesni par šole Kazina, foto Kazina
V okviru Evropskega leta kulturne dediščine 2018 Narodna galerija in Evropska komisija vsako prvo nedeljo v mesecu prirejata brezplačna vodenja, vsakič s poudarkom na drugi državi. 4. marec bo v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom in Predstavništvom mesta Dunaj v Ljubljani, Eurocomm-PR, posvečen Avstriji, obiskovalci pa bodo severno sosedo lahko doživeli z vsemi čutili.
Vodenje po stalni zbirki, foto Narodna galerija
Tri vodenja po stalni zbirki se bodo osredotočala na dela in umetnike, povezane z Avstrijo. Ob 11. in 15. uri bosta na programu vodenji v slovenščini, ob 13. uri pa v nemškem jeziku. Obiskovalci se bodo sprehodili od srednjeveških fresk do slik slikarja neoklasicista Franca Kavčiča za dunajsko palačo knezov Auerspergov, del romantičnih krajinarjev Marka Pernharta in Antona Karingerja ter kiparjev Ivana Zajca in Franca Bernekerja, ki sta se šolala na Dunaju. Tako za slovenski kot avstrijski prostor je vsekakor pomembna osebnost cesarica Marija Terezija. Zato bodo osvetlili tudi zanimivosti in zgodovinsko ozadje cesaričinega reprezentativnega vladarskega portreta.
Portret Marije Terezije v Narodni galeriji
Slika je v Narodno galerijo prišla iz Narodnega muzeja (verjetno leta 1934), pred tem pa naj bi bila v Cekinovem gradu. Prva se je tej nesignirani in nedatirani sliki posvetila Anica Cevc, ki jo je pravilno pripisala Martinu van Meytensu ml., opozorila pa je tudi na njen dvojnik v Zgodovinskem muzeju mesta Dunaja. Čas nastanka sta prva poskušala določiti Federico Zeri in Ksenija Rozman. Glede na razporeditev treh vladarskih kron na razkošno izrezljani mizi ob Mariji Tereziji in glede na njeno gesto, sta domnevala, da je slika nastala še pred njenim kronanjem za ogrsko in češko kraljico leta 1741 in 1743. Vladarica namreč polaga roko z vladarskim žezlom na avstrijsko nadvojvodsko krono, za njo stoji ogrska krona sv. Štefana, zadnja pa je češka krona sv. Venčeslava. V katalogu iz leta 1983 je odnos med ljubljansko in dunajsko sliko označen nekoliko nejasno, dopolnjeno besedilo iz leta 1997 pa dunajsko sliko označuje za delavnično repliko ljubljanske.
Maks Kavčič – Dekle reši Aristomena iz ujetništva (ok. 1801), olje, platno, 71 x 95, Narodna galerija
Obiskovalce bosta pozdravila avstrijska veleposlanica v Sloveniji njena ekselenca Sigrid Berka in vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Avstrijo vedno povezujemo tudi s klasično glasbo in svetovno znanimi skladatelji, kot so Johann Strauss, Wolfgang Amadeus Mozart in Joseph Haydn, ki jih bo v Narodni galeriji interpretiral trio Amadeo. Pod strokovnim vodstvom se bodo plesni navdušenci lahko zavrteli v tričetrtinskem taktu dunajskega valčka, ki je bil lani uvrščen na seznam Unescove avstrijske nesnovne kulturne dediščine. Brezplačne urice dunajskega valčka s profesionalnim parom plesne šole Kazina bodo potekale ob 12.30 in 16.30.
Marko Pernhart – Bled, 1854, olje, platno, 52,5 x 79 cm, Narodna galerija
Otroci bodo ob petju in risanju na zabaven način spoznavali nemški jezik. S kvizi in ugankami o galerijskih umetninah pa bodo mladostniki bogatili svoje znanje o avstrijski zgodovini, geografiji in umetnosti.
Anton Karinger – Mojstrana z dolino Vrat, 1865, olje, platno, 37,4 x 55,7 cm, Narodna galerija
Evropske institucije so leto 2018 razglasile za evropsko leto kulturne dediščine. Cilj te pobude je izboljšati ozaveščenost o evropski zgodovini in vrednotah ter okrepiti občutek evropske identitete.
Franc Berneker – Žrtve, 1906, marmor, 73 x 60 x 43 cm, Narodna galerija
Ivan Zajc – Vezalka sandal, 1902, marmor, 73 x 35,5 x 25,5 cm, Narodna galerija
Marijan Zlobec