Ali je gojenje biserov v ostrigah na posebnih farmah na morju, kot na primer v zalivi Halong v Vietnamu, mučenje živali ali ne, ne vem. Vsekakor pa je večina biserov, ki se uporabljajo za nakit, vzgojenih.
Farma ostrig v zalivu Halong v Vietnamu, vse fotografije Marijan Zlobec
Biser je kot trd in okrogel predmet oziroma kroglica že pripravljen, da ga posamezno po enega vstavijo v ostrigo. Školja sama ničesar ne “rodi”. Vse je le “podtaknjeno”, a traja nastajanje biserne beline na kroglici tri leta.
Ročna kirurgija
“Biseri nastanejo v notranjosti školjke. Kot reakcija na moteč predmet v notranjosti lupine izloča školjka kalcijev karbonat (CaCO3) v mineralni obliki kot aragonit ali kalcit (kristalne oblike kalcijevega karbonata). Mineral veže protein conchion. Kombinacija kalcita in conchiona je biserna matica.
Individualna obdelava
Izreden lesk biserov nastane zaradi odboja in loma svetlobe na mejnih ploskvah med karbonatom in proteinom. Lesk je tem lepši čim tanjše so plasti karbonata. Prelivanje barv nastane zaradi odboja bele svetlobe na posameznih plasteh, ko se del svetlobe izgubi, del pa okrepi. Pojav je znan kot interferenca. Biseri so navadno beli, lahko s kremastim ali vijoličnim odtenkom. Biseri pa so lahko tudi rumeni, zeleni, modri, sivi ali črni. Črni biseri so zaradi redkosti posebno cenjeni.
Kot pri operaciji
Večina biserov, ki se danes uporabljajo za nakit, je vzgojena. V ostrigo dajo tujek in dve leti kasneje lahko poberejo školjke. To vrsto akvakulture je razvil Japonec Kokichi Mikimoto in jo že leta 1896 patentiral.
Vrednost bisera je odvisna od leska, barve, velikosti, brezhibnosti in simetrije. Pri tem je najvažnejši lesk. Veliki, popolnoma brezhibni biseri so redki in se uporabljajo za izdelavo prstanov. ” (iz Wikipedije)
Osnova za bisere so že bele trde kroglice
“Lupina školjke je sestavljena iz več plasti, med katerimi je za tvorbo bisera najpomembnejša biserna plast ali t.i. biserna matica, notranja stran lupine školjke. Ob notranji strani lupine leži tkivo, ki se imenuje plašč. Ta izloča kalcijev karbonat v mineralni obliki kot kalcit ali aragonit, ki veže organsko vezivo imenovano conchiolin. Ta snov je biserovina, ki jo plašč proizvaja za rast in zaščito školjke ter nalaga na notranjo steno lupine in tvori trdno biserno matico.
A za nastanek biserov so potrebna vsaj tri leta gojenja ostrig na farmah
“Ko v školjko med plašč in biserno matico oz. lupino zaide tujek, npr. delec peska ali parazit, ta draži školjko. Školjka se zavaruje tako, da okoli njega začne oblagati biserovino – plast za plastjo in tako nastane biser.” (iz razlage)
Nekatere školjke so večje
“Vstavljanje tujka je dolgotrajen proces, ki zahteva kirurške spretnosti in izkušnje. Gojitelji školjke sprva nekaj mesecev pripravljajo, tako da jim s premikom v mirnejšo in hladnejšo vodo upočasnijo metabolizem in stres. Pred vstavitvijo jih z različnimi triki pripravijo do tega, da se razprejo in omogočijo dostop do tkiva. Nasilno odpiranje bi namreč ubilo školjko. Gojitelji nato naredijo majhno zarezo v plašč školjke in vanj vstavijo tujek. ..Po posegu školjke še nekaj mesecev gojijo v mirnih vodah, kjer lahko spremljajo in preučujejo njihovo okrevanje, šele nato jih prenesejo v gojitvene košare, kjer ostanejo približno tri leta, da zrastejo do ustrezne velikosti.”
V okviru prodajalne biserov je še muzej
“Razlike med naravnimi biseri in gojenimi skoraj ni mogoče prepoznati, potrebne so rentgenske preiskave jedra bisera. Oboji, tako naravni kot gojeni nastanejo v školjkah bisernicah, zato kvaliteta gojenih biserov ni nič slabša od naravnih. Nasprotno, gojeni biseri nastajajo v kontroliranem okolju, zato lahko dosegajo še bolj popolne oblike in lepši lesk. Naravni biseri so najrazličnejših oblik in velikosti, po drugi strani pa lahko dosežejo višjo ceno, saj so izjemno redki in jih je težko najti. Tako gojeni kot naravni biseri pa so stvaritev narave, saj človeška roka še ni iznašla načina za gojenje biserov izven školjk.”
Tradicija gojenja ostrig je v Vietnamu zelo stara
“Vrednost bisera je odvisna njegovega izvora, ali gre za naravne, gojene, morske ali sladkovodne bisere in se opredeli po tem vrstnem redu. Nato se ocenjujejo glede na lesk, barvo, velikost, površino in velikost oz. simetrijo. Pri tem je najvažnejši lesk. Ta je tem lepši, čim tanjše so plasti biserovine. Veliki, popolnoma brezhibni biseri so redki in dosegajo najvišje cene.”
Lepši kot so biseri, dražji so
“Za vsakega lastnika biserov je največja vrednost v njihovi unikatnosti. Vsak biser je namreč edinstven in na svetu ni bisera, ki bi mu bil popolnoma enak. To je mogoče zato, ker so biseri proizvod narave in človek ne more določati njihove končne podobe, kot to lahko z brušenjem in strojno obdelavo stori pri vseh ostalih draguljih.”
Dva tisoč dolarjev za ogrlico je bila najvišja opažena cena
“Izdelava bisernega nakita poteka ročno, s skrbnim prebiranjem in razvrščanjem biserov, ki omogoči, da so na enem kosu nakita, npr. na ogrlici, nanizani le najbolj ujemajoči se biseri.”
Lahko pa kupite kaj cenejšega
“Barva biserov je odvisna od vrste školjke, biserne matice in biserovine, ki jo izloča. Biseri so navadno beli, lahko s kremastim, rožnatim ali vijoličnim odtenkom. Biseri pa so lahko tudi rumeni, zeleni, modri, sivi ali črni. Črni biseri so zaradi redkosti posebno cenjeni.”
Potrpežljivost in tri leta čakanja na to, kaj se bo dogajalo in na koncu zgodilo v ostrigah na farmi
Marijan Zlobec