Med križarjenjem po slavnem vietnamskem zalivu Halong (bay) nas je ladja pripeljala do zalivčka. Vodička Linda je mirno rekla: “Tu bomo eno uro šli malo naokrog s kajaki. Nadenite si rešilni jopič, izberite kajak in vzemite veslo. Eden ali dva v kajak, kot želite!” Da se ne bi slučajno ustrašil, sem si dejal in sedel v kajak. Malo se je zamajalo, malo je bilo na dnu vode. Veslo sem držal kot oni tekmovalci v Tacnu, le da mi je voda tekla v naročje: ko sem dvignil levi del, je priteklo z leve, ko desni pa z desne.
Veslanje kot enourna sprostitev, vse fotografije Marijan Zlobec
Kaj hočete, sem veslal bolj počasi in je imela voda svoj zlati mir, dokler nisem opazil, da veslo lahko držim niže in da veslam tako, da se voda najprej odcedi v morje. Mudilo se mi ni, izbral sem svojo pot, počasi, varno, a uživajoč.
Veselje in sproščenost
Večkrat sem pomislil na one, ki veslajo po Ljubljanici in uživajo “v kanalu”, kot reki pravijo Italijani. Morda znajo naši turistični delavci še premalo tržiti reko, se zdi. Kaj šele druga jezera, mirne vode, morje. Turiste je treba enostavno pripeljati do čolnov. Sam se tega, namreč da bi se zavestno odločil za veslanje v kajaku, ne bi spomnil in odločil. Morda pa bom doma vseeno enkrat šel po Ljubljanici. Kdo ve ?
Zlobec, če te vidimo na Ljubljanici, nas bo kap
Morda bi bilo stvari treba vzeti v roke bolj organizirano, s predpripravami z vožnjo proti Vrhniki ? Ljubljano obišče ogromno mladih ljudi, za katere nimamo pripravljenega ničesar bolj zanimivega, atraktivnega in izzivalnega. Športnega in rekreativnega.
Veslanje po občutku in neznanju
Raziskovanje tropskega krasa
Veselo proti pristanu
Še deset metrov
Vse je že zasedeno
Malo pomoči
Nevarnosti ni
Najprej je treba kajak umiriti
Ostanejo le še prazni čolni, ki jih bodo čez deset minut napolnili novi gosti
V meglicah poraščeni apnenčasti koničasti otočki
Zlobec, premišljuj, do poletne Ljubljanice je še daleč
Marijan Zlobec