Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, je na tiskovni konferenci ob predstavitvi 66. Ljubljana Festivala kar žarel od zadovoljstva, ko je v Viteški dvorani Križank pozdravil člana svetovno znane in priznane katalonske gledališke skupine La Fura dels Baus in novo, svetovno praizvedbo projekta, ki ga gostje pripravljajo prav za ljubljanski festival in njegovo slavnostno odprtje.
Darko Brlek in Carlus Padrissa na tiskovni konferenci v Ljubljani, foto Mediaspeed
Prizorišče sta si Padrissa in Brlek ogledala že lani junija in režiser je direktorja vprašal, ali bi se dalo narediti še kakšno predstavo, ki ne bi bila že znana in gostujoča kot Carmina Burana lani, ampak povsem nova. To bi pomenilo veliko priložnost za uveljavitev tako Ljubljana Festivala kot same skupine La Fura dels Baus na svetovni festivalski, gledališki in glasbeni sceni.
Replika ladje Victoria, ki je obplula svet
Carlus Padrissa je predstavil svojo novo predstavo na tiskovni konferenci in najprej somnil na lansko predstavo Orffove scenske kantate Carmina Burana.
“Vse se je začelo lani, ko sem bil tukaj in videl Kongresni trg, ki mi je bil takoj zelo všeč. Bili smo tu s predstavo Carmina Burana, ki jo je mogoče izvesti tudi na odprtem in tako kot v Čilu in na Tajskem. Potem se je zgodilo vse bolj “po domače”. Z Darkom sva bila na trgu, malo sva se sprehajala, videla grad in pomislila, kako bi se ga dalo vključiti v predstavo. Potem pa sem rekel:“Darko, kaj pa če bi midva vse to ponovila, pa še kaj posebnega naredila.” To se je potem začelo razvijati in sedaj imamo tu že tehnike, ki razmišljajo o tem, kako bi se vse to dalo uresničiti. In zgodilo se je vse to, za kar smo danes tukaj.”
Ferdinand Magellan
“Večina ljudi nas pozna po tom, da uprizarjamo opere, tu pa po kantati Carmina Burana, ampak veliko se ukvarjamo s posebnimi, makro spektakli, s predstavami. Zelo je znano, da smo ob odprtju olimpijskih iger v Barceloni pripravili ogromno in veličastno predstavo, v kateri je nastopilo 3500 sodelujočih, vključena je bila ladja in veliko ljudi iz vsega sveta. Naš največji projekt pa se je zgodil enkrat v Madridu, ko je našo predstavo videlo po oceni policije pol milijona ljudi, ki so na neki način sodelovali. Skupaj so sodelovale različne generacije in prav zanimivo je bilo skupaj videti dedke in vnuke, ki se čudijo umetnosti.”
Magellanov spomenik v Čilu
“Letos bomo imeli svetovno premiero nove predstave 28. junija, za katero načrtujemo, da bo trajala štiri leta. Predstava ima naslov Esfera mundi ali Prvo potovanje okrog sveta in ponazarja panevropski projekt, ki se je začel pred petstotimi leti. To je bil največji in najbolj drzen projekt tedanjega časa in je velikega pomena v zgodovini človeštva. Takrat je ena odprava organizirala potovanje okrog sveta. Njen glavni namen je bil dokazati, da Zemlja ni ravna, ampak je okrogla in da ni krajev in ničesar, kar so takrat poimenovali Finisterre, kjer bi prišli po tedanji miselnosti do konca Zemlje ali morja ali sveta in bi nenadoma bil ogromen prepad.
Ta odprava pred petstotimi leti je dokazala, da je Zemlja okrogla in da kroži okoli Sonca, ne pa obratno, kot so tedaj mnogi napačno mislili. Ta odprava je ogledalo tistega, kar želimo mi danes: povezovanje v Evropi. Takratna odprava je imela ogromno članov iz velikega dela Evrope. Tedaj je španski kralj s svojo vladavino pokrival velik del Evrope.”
Magellanovo potovanje okrog sveta
“Od petih ladij, ki so takrat krenile na pot okoli sveta, da bi dokazale, da je Zemlja okrogla, se je samo ena vrnila. Na teh ladjah je bilo ogromno ljudi iz drugih delov Evrope; kakih petindvajset Italijanov, trideset Portugalcev, mnogo Špancev, veliko Grkov, Nemcev, Angležev in tudi iz drugih narodov. To je bila prva velika evropska avantura. Mnogo let kasneje so si sledile odprave na primer na Južni tečaj in so bili ogromni dosežki, ampak to, o čemer govorim, se je zgodilo pred petstotimi leti in je bila hkrati prva velika znanstvena avantura, ki jo je bila Evropa sposobna organizirati in narediti. Polno je ohranjenih anekdot o tem, kako so trpeli hudo lakoto, doživljali nevihte, vidi se že po tem, da se je domov vrnila samo ena ladja, in to leta 1522.”
“Ta dosežek pred petstotimi leti je primerljiv z dogodkom, ko je prvi človek stopil na Luno, in po naključju se je to, kar uprizarjamo, zgodilo pred petsto leti in prihodnje leto bo petdeset let, odkar je prvi človek stopil na Luno in takrat so tudi s fotografijami prvič pokazali Zemljo od daleč in se je dejansko potrdilo, da je Zemlja okrogla. Ta predstava, ki jo bomo premierno uprizorili v Ljubljani 28. junija, bo prva in z njo bomo nadaljevali še nekaj let.”
“S to predstavo bomo počastili tudi tukajšnji balet, ki letos praznuje svojo stoletnico, zato bomo v predstavo vključili veliko plesalcev,” je med drugim na tiskovni konferenci povedal Carlus Padrissa.
Victoria je postala slavna že v 16. stoletju
Ladjevje je odplulo iz španske Seville 10. avgusta 1519 pod vodstvom kapetana odprave Portugalca Ferdinanda Magellana ter ob podpori španskega kralja Karla I. Floto so sestavljale ladje Trinidad (prva Magellanova ladja), San Antonio, Concepcion, Victoria in Santiago. Vrnitvi domov je po Magellanovi smrti 27. aprila 1521 poveljeval kapetan Victorie Juan Sebastian Elcano. Od 237 članov ekspedicije se jih je vrnilo le osemnajst. Na Magellanovi prvi ladji Trinidad je bilo 55 ljudi, le štirje pa so pot okrog sveta preživeli. Ekspedicija se je končala 6. septembra 1522.
Magellan na portretu iz 16. stoletja
Ameriški kozmonavt Neil Armstrong je z Apollom 11 prvi pristal na Luni 20. julija 1969.
Carlus Padrissa je omenil jubilej prihodnje leto, pravzaprav oba jubileja; začetek Magellanove odprave leta 1519 in prvega človekovega pristanka na Luni leta 1969.
Ljubljana bo bila z uvodnim spektaklom na 66. Ljubljana Festivalu s potovanjem okrog sveta in prvim človekom na Luni jubilejno že eno leto prej!
Ljubljana pa se tega svetovnega dogodka še ne zaveda.
Carlus Padrissa ji odpira oči in zgodovinski spomin.
Marijan Zlobec