Praznovanja novega leta brez ognjemeta ni. Hanoj je to potrdil tisočodstotno. Deset tisoči Hanojčanov so obkolili jezero in vse ulice samo zato, da bi videli ognjemet, ki se je začel točno opolnoči in trajal razkošnih petnajst minut.
Ognjemeta polovica ljudi sploh ne vidi, ker pogled nanj zakriva drevje, vse fotografije Marijan Zlobec
Hrupa v smislu odštevanja zadnjih sekund “starega leta” v Hanoju ni, začuda pa tudi ne množičnega vpitja, objemanja, poljubljanja in čestitanja.
Pomagajo si s pametnim telefonom
Opazil nisem opitih ljudi, razen piva niso pili kakega močnejšega alkohola, največ so prodajali brezalkoholne pijače in vodo.
Ognjemet je
Glasba, ki se je začela kake tri ure pred polnočjo, je kmalu utihnila. Na polnoč čakajo sede ob jezeru, v lokalih ali stoje na cestah. Nihče ne pleše, še manj poje. Nihče nima v roki kakega kozarca.
Brez pametnih telefonov ne gre niti v Vietnamu
Kake zelo hrupne muzike ne poznajo, čeprav mladi najbrž ne bi bili proti, če bi “zaropotalo” kot v Ljubljani na Kongresnem trgu.
Vsi čakajo na topove z raketami
A je že tako, da vsi nimajo Ljubljanskega gradu, da bi se od povsod dobro videlo (če ni megle, dežja ali snega).
Ognjemet na mnogih mestih zakrivajo razkošna drevesa
Ljudje ploskajo ognjemetu kot kakšni javni predstavi, kar morda po svoje celo je; performans s svetlobnimi efekti.
Množica potrpežljivo čaka na odhod
Praznovanja je konec
Prvi novoletni sladoled
Prvo fotografiranje
Prižiganje ognja na čast božanstvu
In prva zahvalna molitev
Receptorka Hanoi Chic Hotela Lan Hoang prva vošči srečno novo leto
V sobi sem popil mrzel čaj in kozarec vode.
Marijan Zlobec