Začel se je deveti festival Junij v Ljubljani s Poletjem v stari Ljubljani, ki izhaja iz najstarejšega festivala, nastalega na pobudo Staroljubljanskega zavoda za kulturo. to je Imago Sloveniae – Podoba Slovenije kot vseslovenske kulturne pobude žal že pokojnega Primoža Lorenza in s podporo tedanjega predsednika Milana Kučana ter ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ko so se skupaj srečali na gradu Bogenšperk. Lorenz je imel jasno vizijo obnove in oživitve starih slovenskih mestnih jeder, gradov, graščin, dvorcev…, skratka vsega, kar predstavlja najžlahtnejšo kulturno dediščino. Že devetindvajseti mednarodni festival Imago Sloveniae – Podoba Slovenije pove sam po sebi, kako se je prijel.
Robert Pogorilić, vse fotografije Marijan Zlobec
Tega se zaveda sedanji nadaljevalec tradicije, programov in festivalov oziroma Imago Sloveniae – Podoba Sloveniae Janoš Kern, kot prvi govorec na sinočnjem koncertu na Kongresnem trgu v Ljubljani, vlogo kulture v mestu pa zadnje čase vse bolj poudarja župan MOL Zoran Janković. Za zdaj je na brezplačnih prireditvah nekoliko manj ljudi, ker še ni konec šole, a se bo popravilo.
Janoš Kern
Janoš Kern je na otvoritvenem koncertu ubral morda najzanimivejšo, privlačno in spodbujevalno pot, to je promocijo nadarjenih slovenskih glasbenikov; poustvarjalcev in celo dveh skladateljjev (Vita Žuraja in Leona Firšta), kar je med drugim eden izmed namenov glasbenih manifestacij.
Klavirski trio Reverie
Simfonični orkester RTV Slovenija so tako vodili kar trije dirigenti, oziroma dirigenta Miha Rogina in Slaven Kulenović ter dirigentka Mojca Lavrenčič. Kot kaže imamo nadarjeno mlado generacijo dirigentov, ki pa bo morala dobiti dovolj priložnosti za razvoj, študij in uveljavitev pred javnostjo s koncerti in čim širšim programom. Lavrenčič je še nekoliko plašna, a ima lepo dirigentsko tehniko, Rogina je še odličen saksofonist z mednarodnimi izkušnjami in se v javno dirigiranje še uvaja, Slaven Kulenović pa se zdi najbolj nadarjen in suveren in bi že moral dobiti kak samostojen koncert.
Sopranistka Talita Sofija Komelj
Solistični izbor je bil kar impozanten. Presenetil je flavtist Robert Pogorilić z interpretacijo Tanga za flavto in orkester Vita Žuraja tako s tehnično odličnostjo kot interpretacijo s smislom za žanr in karakter omenjenega dela. Sopranistka Talita Sofija Komelj je nastopila dvakrat: z arijo Adele iz operete Netopir Johanna Straussa mlajšega in bolerom Les filles de Cadix Lea Delibesa. Obakrat je dirigirala Maja Lavrenčič. Solistka je lirični sopran s koloraturnimi nastavki, a se je tu pokazala rahla zadrega z visokimi toni, ki jih je nekoliko krajšala, kar se zdi pomanjkljivost, a je hkrati treba vzeti v poštev, da se glas osemnajstletnice še razvija in je treba biti v odnosu do glasu pazljiv. Ima pa močno odrsko prezenco, samozavest, nekoliko spogledljivosti, precej “popra”, na koncu pa še kak “feferonček”. Dobro je, da se zaveda nuje strogega in resnega študija, ker je morje glasbe neizmerno.
Pianist Urban Stanič
Manj me je prepričal pianist Urban Stanič s tretjim stavkom Koncerta v a-molu, op. 54 Roberta Schumanna. Izhaja iz klavirske šole Dubavke Tomšič in igra pretrdo, namesto da bi razvijal emotivnost in romantična občutja ter pokazal, da je bolj samostojen glasbeni subjekt in koncertant.
Violončelistka Zala Vidic
Zanimivo je bilo soočenje violinistke Veronike Brecelj z Ravelovo kompozicijo Tzigane in Domna Lorenza s Ciganskimi napevi za violino in orkester Pabla de Sarasateja. Brecljeva igra na posameznih delih še precej šolsko, potem pa se nenadoma dvigne in pokaže zrelejšo podobo svoje glasbene biti. Lorenz je tehnično močan, manjkal pa mu je ciganskiali španski kolorit ter občutje nonšalantnosti. Pri mladih je nasploh morda bolj kot tehnični problemi interpretacij vprašljiv osebnostni razvoj v smislu osamosvojitve ter seveda interpretativne svobode, samostojnosti in samozavesti. Lorenz jo ima nekoliko več kot Brecljeva. V tem smlislu je bila dobra violončelistka Zala Vidic s Čajkovskim (Pezzo capriccioso v h-molu op. 62). Simpatičen je bil še nastop treh glasbenic v Klavirskem triu Reverie (Tanja Činč, klavir, Mojca Jerman, violina, Katarina Leskovar, violončelo) z odličnim delom mladega slovenskega skladatelja Leona Firšta (1994). Koncertni tango za klavirski trio in simfonični orkester je napisan sveže, ima svoj ritem in karakter ter je vzbudil takoj veliko pozornost in pohvale.
Violinistka Veronika Brecelj
Orkester je v samostojnem nastopu dajal poudarek znanim temam oziroma delom (Mihail Glinka, Bizet). Bil je dobro pripravljen, tako pri težki in zelo hitri Uverturi k operi Ruslan in Ljudmila kot pri dinamičnih in melodično profiliranih Carmen in Arležanki.
Violinist Domen Lorenz
Ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije je objavila ves poletni program v lični knjižici, tako da bo še dovolj priložnosti za še kakšno srečanje z glasbeniki in njihovimi koncerti.
Marijan Zlobec