Ljubljano in Križanke ter Kongresni trg je danes prvič obiskal svetovno znani in priznani gledališki in operni režiser Carlus Padrissa iz Barcelone. V Ljubljano je prišel na ogledi, kako so pripravili oder za spektakel Carla Orffa scensko kantato Carmina Burana, s katero se bo 27. junija začel 65. Ljublčana Festival. Redko kdo je tako zadovoljen s tem, kar je videl in doživel “na kratko”, kot je bil on.
Carlus Padrissa ponazarja svežino predstave Carmina Burana, fotografije s tiskovne konference Marijan Zlobec
Natresel je veliko komplimentov na račun stare Ljubljane, nasploh mesta, lanske zelene prestolnice Evrope, kulinarike, dobrih vin, postavnih fantov in dolgonogih deklet ter nič ošabnosti, kot je značilna za veliko večje narode, kot smo Slovenci. Njegova ugotovitev je bila, da se bo moral v Ljubljano še večkrat vrniti. Dodajamo, da najraje tako, da bo s svojo skupina La Fura dels Baus pri nas ustvaril povsem novo in svetovno premierno predstavo, ki bo iz Ljubljane odšla v svet, ne pa tako, da prihaja predstava Carmina Burana na Kongresni trg potem, ko je že obkrožila svet.
Carmina Burana, foto arhiv la Fura dels Baus
Carlus Padrissa je razložil svoj projekt in poudaril predvsem osrednji razvoj dekleta v žensko, biološki razvoj, ki je povezan z letnimi časi; nastopom pomladi in razcvetom poletja. V predstavi je velik poudarek dal vodi, tako ko so prizori s pevci v steklenih kockah napolnjenih z vodo pogosto v njegovih predstavah. Spomnil je, da je človek zelo povezan z vodo, vse od devetmesečnega bivanja v materinem trebuhu dalje.
Darko Brlek
Padrissa je s simbolnim zlivanjem vode iz steklenice na svojo glavo dal vedeti, da pomeni njegova predstava svežino, ki jo predstavlja voda na glavi in seveda metaforično v avditoriju kot očiščevalni element.
Carmina Burana
Padrissa je omenol še nekatere njegove značilne elemente pri režiji predstav, še posebej premične vzvode, s katerimi lahko junake dvigajo v zrak in spuščajo ter premikajo po odru. V tej predstavi se to pokaže na simbolni ravni, ko dvignejo dekle v zrak in postane ženska ter osebnost. Padrissa to imenuje gledališče vetra. To je še posebej efektno uporabil v Wagnerjevi tetralogiji Nibelungov prstan.
Wagnerjeva Valkira v postavitvi La Fura dels Baus v Valencii
Carl Orff se Padrissi kaže kot zelo avantgarden, sodoben in hkrati revolucionaren skladatelj. Med drugim je spomnil, da je prav on iznašel določene zvočne kombinacije tolkal z visokimi rezkimi toni oziroma zveni (Orffov inštrumentarij). Prav tako kombinacijo mogočnih zborov in te specifične zvočnosti.
Vertikalni elementi z uporabo vzvodov v Valkiri
Pri Kongresnem trgu je Carlus Padrissa takoj opazil pet stopinjski naklon proti odru in komentiral, da bodo gledalci v ospredju bolje videli predstavo, oni v ozadju pa predstavo in v ozadju Ljubljanski grad.
Carlos Padrissa nas uči “osveževanja”
Ko se je spominjal svojih gostovanj še v času Jugoslavije, se je spomnil predstav v Beogradu in Zagrebu, v Ljubljani, gostovanja v Hali Tivli, pa ne, kar se sklada z njegovo izjavo, da je sedaj prvič v Ljubljani in kar pomeni, da leta 1990, ko je bila v Tivoliju predstava Tier Mon njega pri nas ni bilo.
Padrissa se je spomnil, da so bili tedaj vsi še mladi in pri najboljših močeh (med 20 in 30 let), sedaj pa so v svoji zlati dobi; vsaka prinese svoje kvalitete, tako kot življenje samo.
Darko Brlek začel s tiskovnimi konferencami na Pergoli v Križankah
Uvodoma je direktor Festivala Ljubljana spomnil, da je katalonska skupina La Fura dels Baus režirala otvoritveni spektakel za olimpijske igre v Barceloni leta 1992 s slavnim pevskim parom Mentserrat Caballe in Freddiem Mercuryjem v skladbi Barcelona, ki je obveljala za najboljšo na teh prireditvah sploh.
Puccinijeva opera Turandot v Münchnu v postavitvi La Fura dels Baus
Darko Brlek je omenil možnost, da bi premiero scenske kantate Carla Orffa Carmina Burana v slučaju dežja prestavili za en dan, to je na 28. junij.
Skupina La Fura dels Baus se bo v Ljubljano podala skupaj s Padrisso tri, štiri dni pred premiero na Kongresnem trgu in bo priprava predstave že sama po sebi spektakel.
Marijan Zlobec