Znani so letošnji prejemniki Župančičevih nagrad, najvišjih priznanj Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Župančičevo nagrado za življenjsko delo bo prejel skladatelj Jakob Jež. Župančičevo nagrado za dveletno ustvarjanje pa bodo prejeli avtorica animiranih filmov Špela Čadež, gledališki, filmski in radijski igralec Željko Hrs in pisatelj Goran Vojnović. Mestna občina Ljubljana je tudi tokrat nagradila vrhunskost štirih umetnikov, ki s svojim ustvarjalnim delom širijo ugled Ljubljane doma in po svetu. Slovesna podelitev nagrad bo danes zvečer.
Jakob Jež, foto Wikipedija
Predlagatelji iz Društva slovenskih skladateljev so v predlogu za podelitev nagrade zapisali, da Jakoba Ježa označuje sodobna glasbena usmerjenost, ki je prepletena z ljudskim izročilom in slovensko glasbeno zgodovinsko preteklostjo. Njegova glasba je blizu poslušalcem in izvajalcem, je dojemljiva, prepričljiva, hkrati pa zveni sodobno in sveže. Njegova dela so našla pot do slehernega slovenskega pevskega zbora, kjer je pustil močan pečat.
Jakob Jež se je rodil 23. novembra 1928 v Boštanju. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za glasbo na Oddelku za glasbeno zgodovino, za svoj strokovni izpit leta 1959 pa je izbral temo: Mladostna leta Marija Kogoja, revizija del iz Kogojeve glasbene zapuščine. Kogojevo delo ga je tekom življenja spremljalo kot raziskovalca, zbiralca njegovih skladb, nekatere je tudi revidiral ali združeval osnutke in jih dopolnjeval v celovite skladbe (predvsem samospeve in klavirske skladbe). Kogojeva glasba je vplivala tudi na njegov lasten kompozicijski razvoj.
Kompozicijo se je učil pri Marijanu Lipovšku in Karolu Pahorju. Njegov glasbeni slog Leksikon jugoslavenske muzike opiše: »S sprejetjem nekaterih sodobnih kompozicijskih postopkov je [Jež] ustvaril svojstveno glasbeno govorico, izpolnjeno z intimno ekspresivnostjo, z razvitim smislom za barvo, liriko in ohlapne strukture – moderno in sodobno govorico, vendar ne tudi nerazumljivo agresivno.«
Jež je mnogo let deloval kot pedagog, najprej na glasbeni šoli in nižji gimnaziji, nato na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (1955-1970), od leta 1992 do upokojitve pa je bil redni profesor glasbene vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V letih 1960-1965 je bil član skladateljske skupine Pro musica viva, druženje z drugimi somišljeniki je nanj pozitivno vplivalo v smislu iskanja estetike v svojem ustvarjanju.
Mnogo let je deloval kot glavni in odgovorni urednik glasbene revije Grlica (1968-1988) in Naši zbori (1991-1998) med letoma 1967 in 1970 pa je bil tudi urednik biltena Skladatelj, ki ga je izdajalo Društvo slovenskih skladateljev. Za svoje delo je prejel več nagrad, za kantato Do fraig amors (dirigent Komornega zbora RTV Ljubljana Lojze Lebič) prvo nagrado zveznega radia leta 1968 in nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko skladateljsko delo, leta 2004 pa še Kozinovo nagrado za zaokrožen zborovski opus, ki jo podeljuje Društvo slovenskih skladateljev kot svoje najvišje priznanje.
Bil je izveden tudi na Svetovnih glasbenih dnevih. Ob 85. rojstnem dnevu sta koncert njegovih otroških pesmi v Viteški dvorani Križank pripravila otroški pevski zbor Cicido Glasbene šole Zagorje ob Savi ter mladinski in dekliški zbor Glasbene šole Koper.
Jakob Jež je napisal nad 300 pesmi, večinoma zborovskih, in krajših del, med večjimi pa je kantata Brižinski spomeniki za tenor, bas, dvojni mešani zbor, otroški zbor, trobila in tolkala. Kantato je posnel dirigent Lojze Lebič z ansambli RTV Ljubljana, solista sta bila tenorist Mitja Gregorač in basist Jože Stabej.
Jakob Jež se je po upokojitvi preselil na Gradež pri Turjaku, kjer lahko v mirnem okolju sproščeno muzicira in preizkuša lastne zamisli.
Še trije Župančičevi nagrajenci
Avtorica animiranih filmov Špela Čadež, ki je s svojim delom Ljubljano vrnila na svetovni zemljevid na področju avtorskega animiranega dela, kot je v utemeljitev predloga zapisal predlagatelj, Društvo slovenskih režiserjev. Za svoje filme, v katerih preizkuša različne tehnike, je prejela prestižne nagrade in bila povabljena na ugledne mednarodne festivale. Po uspešnem prvencu Boles (2013) z zadnjim animiranim filmom Nočna ptica (2016) Špela Čadež nadaljuje uspešno festivalsko pot.
Gledališki, filmski in radijski igralec Željko Hrs, ki že vrsto let ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer se je izkazal kot razmišljujoč in angažiran umetnik širokih obzorij in izjemne etične drže, ki je lahko zgled kolegom in navdih prihajajočim rodovom igralcev, so v utemeljitev predloga zapisali predlagatelji iz Slovenskega mladinskega gledališča. V preteklih dveh letih je Željko Hrs pomembno sooblikoval predstave Norčevanje teme, Rokova modrina, Butnskala, Mi, evropski mrliči in Človeški faktor.
Pisatelj Goran Vojnović, ki je z romanom Figa široko zastavil vprašanja o človekovi identiteti v našem geografskem prostoru. Junaki romana vstopajo v ljubljanski prostor in iz njega izstopajo, da bi tako še bolj ostro in zrelo spregovorili o tujstvu in mejah, o usodi biti večni begunec pred nacionalnimi, urbanimi in generacijskimi predsodki, je v utemeljitvi predloga zapisala predlagateljica Ignacija J. Fridl.
Komisijo Mestne občine Ljubljana za podelitev Župančičevih nagrad so sestavljali: predsednik, akademik prof. dr. Milček Komelj ter člani dr. Ignacija J. Fridl, Matevž Čelik, Varja Močnik, prof. dr. Gregor Pompe, izr. prof. doc. dr. Tomaž Toporišič in Vojko Vidmar.
Marijan Zlobec