Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič je še vedno trdno v sedlu. Obljube kulturnega ministra Antona Peršaka januarja letos, da bodo v nekaj tednih objavili razpis za novega direktorja SF in da bo sedanji direktor zamenjan s 1. julijem, se niti malo niso ali ne bodo uresničile. Razpisa verjetno ne bo najmanj do septembra, potem bo tekel čas prijav ipd., tako da bi smeli bolj predvidevati, da bo Damjanovič ostal direktor do konca leta ali celo do konca mandata 1. septembra 2018 in si v tem času izbral novega pomočnika za program oziroma umetniškega vodjo ali šefa dirigenta. Ali pa nikogar.
Janez Matičič letos spomladi v Slovenski filharmoniji, foto Marijan Zlobec
Spor v SF traja že vrsto let. Kaj bo prvega julija? Minister odgovarja, da je sodelovanje med direktorjem in orkestrom oteženo in ne obeta kake prihodnosti. Predvideva miren razplet ali način, s katerim bo možna koeksistenca…Formalo Damjanovič po odhodu Uroša Lajovica aprila letos nima pomočnika za orkester, tako da ni povsem jasno avtorstvo programa nove koncertne sezone 2017/2018, kot je bil predstavljen danes dopoldan. Vsekakor ga je v celoti predložil sam Lajovic, vsaj po pogodbi bi moralo biti tako, potem pa je bil še čas za dopolnitve.
Svet javnega zavoda SF dela
Z delom je začel Svet javnega zavoda Slovenska filharmonija in je že imel nekaj lahko bi rekli konstitutivnih sej, ob prisotnosti predsednika Strokovnega sveta SF in predstavnikov obeh sindikatov. Bistven je vpogled v preteklo in tekoče delovanje javnega zavoda. Direktor Damjan Damjanovič in pomočnica direktorja Majda Nahtigal sta predstavila svoj vidik stanja v SF in odgovarjala na vprašanja članov sveta. Svet je zahteval predložitev še dodatnih dokumentov povezanih s poslovanjem Slovenske filharmonije.
Člani sveta, ki jih je imenovala Vlada RS, so izrazili namero, da bodo v prihodnje redno prisotni na filharmoničnih koncertih. Podobnega zagotovila o svoji prisotnosti na vseh filharmoničnih koncertih direktor ni podal.
Damjan Damjanovič
Novo sezono predstavil Damjan Damjanovič
Damjan Damjanovič je v programski knjižici nove sezone med drugim zapisal, da nas “glasba popelje stran od vsakdanjih skrbi in je tista zvrst umetnosti, ki omogoča nepopisno prijetno stanje, včasih celo meditacijo”. Lepa “analiza” sedanjih razmer v Slovenski filharmoniji. Bodočim abonentom in obiskovalcem koncertov namenja besede: “Naše delo in umetniško ustvarjanje sta namenjena izključno vam in vi ste naša največja motivacija. Brez vas nas ni.” Zelo povedno: skoraj prazne dvorane v letošnji sezoni dokazujejo, da je Slovenske filharmonije pod Damjanovičevim direktorstvom vse manj.
Dva Slovenca v Moderm abonmaju, v Oranžnem nihče več
Slovenska filharmonija bo v novi sezoni Modrega abonmaja nadaljevala programske smernice, ki jih je začrtal zdaj že bivši maestro Uroš Lajovic. V tem abonmaju bomo v novi sezoni slišali oba slovenska skladatelja: Janeza Matičiča (Groteskni plesi) in Nino Šenk (Violinski koncert št. 1). To je vse, kar nam ponuja 16 glavnih abonmajev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, s čimer se vodstvo SF zavestno odpoveduje deležu slovenskih del in slovenskih skladateljev v rednih programih in s tem zanika svojo državnost, ampak pristaja na uvažanje tujih programov, dirigentov in solistov, kot si jih večinoma sami izberejo ali prevzemajo od drugod, od koder prihajajo, tako da so popolnoma suvereni na našem ozemlju, z našim orkestrom in za naš denar.
Tako bo na primer v Modrem abonmaju SF raje počastila Leonarda Bernsteina ob stoletnici njegovega rojstva kot kateregakoli Slovenca, kaj šele da bi izvedli kako novo in od SF naročeno delo. Uroš Lajovic je lani napovedal ukinitev naročil, kar je tudi uspešno izvedel in posledično vplival, skupaj z Damjanovičem, da so slovenski skladatelji z vso svojo ustvarjalno energijo (sodobniki) ali ogromnim preteklim opusom dobesedno izbrisani iz glasbenega spomina in izvajanja državnega slovenskega orkestra, kar se ni dogajalo od vseh povojnih časov do sedaj. Eden od koncertov bo obeležil 500-letnico reformacije, in to s Simfonijo v B-duru, Hvalnica, op. 52 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, namesto da bi SF v počastitev jubileja, kar je hkrati spomin na slovensko reformacijo, naročila ali dala razpis za novo vokalno – inštrumentalno delo med slovenskimi in morda celo tujimi skladatelji.
V Modrem abobnmaju bodo nastopili nekateri znani solisti, kot pianisti Simon Trpčeski (Tretji koncert Sergeja Rahmaninova) ali Fazil Say in Andrew von Oeyen, violinist (hkrati dirigent) Julian Rachlin, klarinetist Mate Bekavac, violinski koncert Nine Šenk pa bo izvedel Janez Podlesek. Rossinijevo Stabat Mater (ob velikonočnem prazniku) bo dirigirala Martina Batič. Fazil Say bo poleg Mozartovega koncerta izvedel še svoj Klavirski koncert št. 3 Tišina Anatolije op. 11.
Poleg Bernsteina bo še več ameriške glasbe (George Gershwin, sodobnik Andy Pape), Mate Bekavac pa bo krstno izvedel Koncert za klarinet in orkester britanskega skladatelja Philippa Cannona. Tak program si je izbral dirigent Vladimir Kulenović, ki sicer deluje v Ameriki.
Med gostujočimi dirigenti bo dobitnik nagrade za najboljšega mladega dirigenta na lanskem Salzburškem festivalu Aziz Šohakimov (Shokhakimov), ki bo poleg Nine Šenk dirigiral še Rodiona Ščedrina (Koncert za orkester št. 1 – Poredne prigodnice) in Tretjo simfonijo Sergeja Prokofjeva. Med mlajšimi tujimi dirigenti so še Alan Buribajev iz Kazahstana, Estonec Risto Joost, omenjeni Srb Vladimir Kulenović, Turek Ibrahim Yazici, Brazilec Marcelo Lehninger, Italijan Jader Bignamini, Nemec Philipp von Steinaecker ali Estonec Olari Elts.
Rdeča nit Oranžnega abonmaja bo glasba za gledališče, opera, operne uverture, odlomki iz oper. V celoti bo izvedena le enodejanka Grad Vojvode Sinjebradca Bele Bartoka, med odlomki iz oper oziroma operne suite pa Straussov Kavalir z rožo, Debussyjeva Peleas in Melisanda, Brittnov Peter Grimes, uvertura k operi Vihar Thomasa Adesa, uverture in preludiji k Wagnerjevim operam…Nekaj bo še filmske glasbe (Nino Rota), kot tudi njegov Koncert za violončelo s slavnim solistom Mariom Brunellom. Koncert za flavto in godala Andrea Joliveta bo izvedel Matej Grahek, Koncert za klarinet in orkester Kaie Saariaho pa Kari Krikku. Wagnerja bo dirigiral James Judd, ponovno pa prihaja ali se vrača dirigent Vladimir Fedosejev, ki bo izvedel dela Musorgskega in Metnerja (Klavirski koncert št. 2), sam pa je priredil Labodje jezero P. I. Čajkovskega v suito.
Vokalni abonma Martine Batič
Vokalni abonma pod umetniškim vodstvom Martine Batič bo imel prav tako kot Modri in Oranžni osem koncertov, a v Kozinovi dvorani SF. V abonmaju bo najprej gostoval zbor Latvijskega radia in med drugim izvedel slavni cikel Vsenočno bdenje Sergeja Rahmaninova op. 37, pa skladatelje kot sta Pärt ali Vasks. Posebnost drugega koncerta bo skupni nastop zbora Slovenske filharmonije in zbora Megaron pod dirigentskim vodstvom skladatelja Damijana Močnika. Svoj glasbeni večer bo imel tenorist Aco Bišćević ob spremljavi Bora Zuljana na lutnji, prav tako dirigent Stojan Kuret s poudarkom na zborih Marija Kogoja in slovenskih novitetah. Trije koncerti bodo v raznih kombinacijah zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Norveška dirigentka bo predstavila Josepha Haydna in Gustava Mahlerja, Martina Batič se bo med drugim spomnila desete obletnice smrti Uroša Kreka, nemški dirigent Holger Speck pa nemške in avstrijske glasbe. Abonma bo sklenil angleški dirigent Stephen Layton s koncertom duhovne glasbe.
Stoto obletnico rojstva Leonarda Bernsteina bo orkester marca prihodnje leto počastil z gostovanjem v Konzerthausu na Dunaju, že septembra letos pa bo s prvim koncertom za Modri abonma, v katerem bodo Groteskni plesi Janeza Matičiča, odprl sezono graškega Musikvereina.
Tretjič po vrsti bo januarja 2018 potekal Filharmonični festival baročne glasbe, ki bo po izboru umetniškega vodje Mateja Šarca postregel z glasbo italijanskega baroka (Albinoni, Vivaldi, Alessandro Marcello) in nemškega Bacha.
Marijan Zlobec