Pred uradnim odprtjem Plečnikove razstave na Ljubljanskem gradu sem si ogledal del njegove razstave na Šancah z naslovom Šance in Jože Plečnik.
Delo na Šancah, foto panojev z razstave Marijan Zlobec
Pred Plečnikovimi posegi okrog leta 1930 so se na Šancah izvajala nujna vzdrževalna dela pod vodstvom inženirja Frana Tavčarja. Leta 1934 je prišlo do delnega rušenja že popravljenih Šanc in novega urejanja pod vodstvom arhitekta Jožeta Plečnika.
Ureditev grajskega drevoreda leta 1934, foto Peter Naglič
“Jože Plečnik je Ljubljanski grad videl kot središče vsega urbanizma v Ljubljani, in ne le kot del mesta. Njegova fantazija je na mestu Ljubljanskega gradu ustvarila akropolo kot simbol prestolnice slovenskega naroda. A Ljubljano je zajela kriza in Magistrat ni imel dovolj denarja, da bi Plečnikove načrte uresničil.” (Irena Vesel)
Delo na urejanju Šanc
Preureditev Šanc so izpeljali z javnimi deli, ki so potekala pet let, vse do leta 1939.
Razstava Šance in Jože Plečnik, foto Marijan Zlobec
Šance so bile za Magistrat velik zalogaj
“Plečnik je dal svoj pečat grajski okolici s pomembnimi rešitvami za meščane. Popravil in usmerjal je obstoječe in predvidel nove pešpoti na Ljubljanski grad. Z njimi je odpiral nove, dotlej še ne videne poglede na grad, na Ljubljano in širšo okolico. Poti so obiskovalca usmerjale tako, da se je lahko sprehodil nad vso staro Ljubljano in imel občutek, da mu mesto leži na dlani.” (Irena Vesel)
Šanc brez Plečnika ne bi bilo
Arhitekt prenove Ljubljanskega gradu Miha Kerin, podžupan MOL Janez Koželj in direktorica Ljubljanskega gradu Mateja Avbelj Valentan, foto Marijan Zlobec
Šance leta 1939, foto Peter Naglič
Razstava Šance in Jože Plečnik
Šance leta 1934
Ureditev grajskega drevoreda leta 1934, foto Peter Naglič
Fotografska razstava o prenovi in ureditvi Šanc je zelo poučna
Plečnikov načrt za ureditev Šanc leta 1934
Marijan Zlobec