Na Ljubljanskem gradu bodo drevi ob 19. uri odprli dve razstavi v počastitev spomina na arhitektka Jožeta Plečnika. Letos se spominjamo 145. obletnice rojstva (23. januarja 1872) in 60. obletnice smrti (7. januarja 1957) največjega slovenskega arhitekta in enega največjih Slovencev v naši zgodovini. Razstavo Plečnik na Ljubljanskem gradu bodo odprli v Kazamatah in v grajskem drevoredu.
Slovenska Akropola
Osrednji dogodek bo razstava, na kateri bodo predstavljene zamisli in načrti, ki jih je Plečnik snoval za obnovo grajskega poslopja in okolice. Fotografsko gradivo bodo dopolnili z eksponati – s kopijo Plečnikove svetilke, originalno klopjo z Žal, maketo načrta iz leta 1947 kot študija Slovenskega parlamenta, ki naj bi stal na dvorišču gradu, in stoli iz Praškega gradu.
“Arhitekt Jože Plečnik je imel prav za grajski kompleks v mislih številne vizije in načrte, saj mu je ta kot mestna višinska dominanta predstavljal velik izziv. Načrtoval je njegovo celostno prenovo, pri čemer mu je kot vsebinski primer služil Praški grad. Ljubljanski grad naj bi sprva postal slovenska Akropola, pozneje celo Slovenski parlament,” so zapisali organizatorji razstave.
Plečnikov parlament, foto Marijan Zlobec
Druga razstava bo na ogled v grajskem drevoredu, kjer bodo na panojih predstavljene fotografije posegov, ki jih je Plečnik izvajal na grajskih Šancah. Gradbena dela so pod njegovim vodstvom potekala med letoma 1934 in 1936.
Ob razstavi bodo izdali tudi brošuro Šance in Jože Plečnik, katere avtorica je Irena Vesel, odgovorna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za Ljubljanski grad.
V okviru projekta bodo poleg obeh razstav tematska predavanja z naslovom Med Ljubljano in Prago, čajanka s strokovnjaki z različnih področij na temo Plečnikovega ustvarjalnega opusa in strokovno vodeni ogledi ter pedagoška vodstva za šolske skupine. Strokovna vodstva po razstavi s kustosinjo Ano Porok in avtorico razstave Nino Bricelj, ki bodo 8. in 22. junija ter 7. septembra ter so namenjena najširši javnosti, bodo podrobneje osvetlila različna Plečnikova prizadevanja za preureditev grajskega kompleksa.
Spodnji del Plečnikovega Slovenskega parlamenta, foto Marijan Zlobec
“V svojih vizionarskih načrtih je arhitekt Plečnik veliko razmišljal o Ljubljani in njeni najvišji točki – o gradu nad mestom. Prav v grajskem kompleksu je videl »mestno krono«, zato mu je želel dati monumentalno obliko in nov namen. Slovenska Akropola, kot je poimenoval svoj prvi načrt iz let 1931-32, bi služila kot muzejski in kulturni prostor, po drugem načrtu iz leta 1947 pa bi s svojo monumentalno osemkotno obliko predstavljal Slovenski parlament. Navkljub majhnim možnostim za uresničitev je dal prosto pot svoji domišljiji in idejam. Mojstrsko je prenovil srednjeveško utrdbo Šance, ki je danes prijetno sprehajališče in predstavlja enega redkih uresničenih načrtov na Grajskem griču,” še pravijo organizatorji.
Andrej Hrausky
Prvo predavanje Jože Plečnik in Ljubljanski grad bo imel arhitekt in arhitekturni publicist Andrej Hrausky 1. junija ob 19. uri.
Plečnik, ki je po prvi svetovni vojni urejal Praški grad, je podobno dojemal tudi ljubljanskega. Za samo grajsko stavbo poznamo dva njegova načrta. Leta 1932 je nastala študija, da bi na gradu uredili prepotrebne muzeje. Vendar je mesto za potrebe mestnega muzeja leta 1934 kupilo Auerspergovo palačo, tako da Plečnikov načrt ni bil več aktualen. Je pa Plečnik kot izdelovalec regulacijskih načrtov za Ljubljano preurejal Grajski grič v mestni park. Iz tega obdobja poznamo predvsem alejo proti Šancam, okroglo ploščad in same ruševine nekdanje utrdbe na Šancah. Osrednji del te ureditve naj bi predstavljala ploščad, na kateri so nameravali postaviti spomenik. Območje so urejali še vse do leta 1943, spomenika pa zaradi vojne niso postavili. Po vojni so leta 1952 tam postavili radijsko anteno; do danes je bil ta pomemben del mestnega parka na Grajskem griču za Ljubljančane izgubljen. Sámo grajsko stavbo je med italijansko okupacijo preurejal Plečnikov učenec in mestni arhitekt Boris Kobe, seveda pod budnim profesorjevim očesom.
Andrej Hrausky je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo leta 1976 pri profesorju Edvardu Ravnikarju. Bil je dolgoletni ravnatelj arhitekturne galerije DESSA, kustos razstav in arhitekturni kritik. Z Janezom Koželjem in Damjanom Prelovškom je soavtor štirih knjig, in sicer: »Plečnikova Ljubljana« (1996), »Plečnikova Slovenija« (1997), »Plečnik v tujini« (1998) in »Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana« (2007). Skupaj z Janezom Koželjem pa sta izdala tudi naslednje knjige: »Arhitekturni vodnik po Ljubljani« (2002), »Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji« (2007), »Max Fabiani: Dunaj, Ljubljana, Trst« (2010) Lani je izšla njegova knjiga »Simboli v Plečnikovi arhitekturi«. Hrausky je tudi sodelavec komisije za vpis Plečnikove arhitekture na Unescov seznam kulturne dediščine.
Plečnik bi šel s Slovenskim parlamentom v višino nad sto metrov, foto Marijan Zlobec
Pomembni obletnici so že do sedaj namenili številne dogodke, razstave in knjige, posvečene arhitektu in njegovemu delu. Avtorica razstav je Nina Bricelj, kustosinja pa Ana Porok.
Nina Bricelj je diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino ter na Oddelku za slavistiko iz ruskega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij umetnostne zgodovine je avgusta 2015 zaključila z odlično diplomsko nalogo z naslovom Plečnikovi uresničeni in neuresničeni načrti na Grajskem griču, ki predstavlja pomemben prispevek k razvoju umetnostnozgodovinske stroke in prinaša številna nova spoznanja o Plečnikovem arhitekturnem ustvarjanju. Poleg prevajanja ter poučevanja ruskega jezika in literature se še naprej intenzivno ukvarja z raziskovanjem Plečnikove dediščine.
Ana Porok je diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani leta 2001. Med letoma 2002 in 2011 je bila zaposlena v Arhitekturnem muzeju Ljubljana kot kustosinja Plečnikove zbirke, od leta 2011 je zaposlena v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane kot kustosinja za arhitekturo in oblikovanje. Ukvarja se predvsem z urejanjem, dokumentiranjem in pridobivanjem gradiva o življenju in delu arhitekta Jožeta Plečnika. Z različnimi strokovnjaki je sodelovala pri vseh pomembnih razstavah o Plečniku, ki so bile v novem tisočletju: Jože Plečnik in Ljubljana (Jože Plečnik und Ljubljana), Gradec 2003; Jože Plečnik, Krakov 2006; Plečnik Project, Bruselj 2008. Leta 2015 je pripravila stalno razstavo Plečnik v Plečnikovi hiši, za katero je s sodelavci prejela Valvasorjevo nagrado. Sodeluje pri različnih projektih predstavitve in popularizacije Plečnikove dediščine, raziskuje izbrane Plečnikove arhitekturne projekte, posebej jo zanima dokumentiranje gradiva v zasebnih zbirkah.
Razstavi so pripravili v soorganizaciji z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, Plečnikovo hišo in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Marijan Zlobec