Vprašanje, ki so si ga kritiki ob izidu romana Čistost Jonathana Franzena (r. 1959) na začetku najpogosteje zastavljali, je bilo, ali je lik Andreasa Wolfa literarizirani Julian Assange? Kakšno mesto v Franzenovem opusu zavzema Čistost? Gre res za roman, ki s Popravki in Svobodo sestavlja trilogijo, ali pa je vendarle precej drugačnih od prejšnjih?
Jonathan Franzen, foto Wikipedia
Ali Franzen upravičeno velja za enega najpomembnejših literarnih kronistov sodobne Amerike? In ali bo serija, ki jo po romanu snema Showtime z Danielom Craigom v glavni vlogi tak hit, kot je bila knjiga?
Prevajalka Čistosti Polona Glavan, foto Marijan Zlobec
O tem bosta spregovorili pisateljica in novinarka Jela Krečič, ki je med drugim delala intervju z Julianom Assangem ter je strastna gledalka serij, in pisateljica Ana Schnabl, ena najboljših poznavalk sodobne ameriške književnosti pri nas. Pogovor bo moderirala Manca G. Renko.
Pisateljica Ana Schnabl, foto Marijan Zlobec
O romanu Čistost, ki jo je za Beletrino leta 2017 prevedla Polona Glavan, lahko med drugim preberemo:
“Čistost je kompleksna pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe junakov različne starosti, porekla in izkušenj. Razdeljena je na sedem poglavij. Povezovalna protagonistka je enaindvajsetletna Pip, ki v Kaliforniji živi z mamo in od nje zaman skuša izvedeti, kdo je njen oče. V skvotu, kjer živi, spozna Nemko Annagret, bližnjo znanko Andreasa Wolfa, vodje kultnega Sončnega projekta, ki živi v strogi anonimnosti in razkriva tajne podatke vlad in korporacij. Pip, ki verjame, da ji Wolf lahko pomaga odkriti očeta, se prijavi za pripravništvo pri Sončnem projektu, ki se nahaja na skrivni lokaciji v Boliviji. Purity je pravzaprav besedna igra: tako je v resnici ime Pip (kar sama sovraži), hkrati pa je »čistost« koncept, h kateremu stremijo protagonisti, ki pa imajo o njem vsak svojo predstavo. Wolf stremi k temu, da bi svet očistil skorumpiranosti, Leila in Tom težita k čisti resnici, Pipina mama se z vsemi sredstvi bori za nedotaknjeno zasebnost. Jonathan Franzen tudi v tem delu uspešno obravnava vprašanja identitete, krivde, odrešenja, odnosov in jih navezuje na teme, aktualne tukaj in zdaj.”
O poprejšnjem romanu Svoboda, ki jo je za Beletrino leta 2012 prevedel Jure Potokar, pa lahko med drugim preberemo:
“Svoboda je najnovejši roman Jonathana Franzena, na katerega so bralci čakali skoraj desetletje. Franzenu je uspela briljantna pripoved, ki je ogledalo ameriške sodobne družbe in daje misliti o odločitvah, ki jih moramo v življenju vseskozi sprejemati. Ko nam pripoveduje zgodbo ameriške družine Berglund, se sprehodi od najstniškega poželenja do kompromisov srednjih let. Zvest svojemu slogu in epski širini govori o ljubezni in zakonu, v katerem ima svoboda posameznika, naj bo to zakonski partner (Patty in Walter Berglund), ljubimec (Patty se zaplete z mladostno simpatijo, glasbenikom Richardom Katzem, Walter pa s sodelavko Lalitho), prijatelj ali sosed, izredno pomembno, če ne ključno vlogo. Toda, kar je za nekoga svoboda, je lahko že za njegovega najbližjega nesvoboda in zatiranje. Svoboda je razkošna freska današnjega časa, v kateri pisatelj mojstrsko uporablja celo paleto izraznih možnosti, da nam daje misliti, nas nasmeje in včasih tudi gane.”
Srečanje in pogovor bo jutri, 25. maja, na dan mladosti, ob 19. uri v Vodnikovi domačiji v Ljubljani (Šiška).
Marijan Zlobec