Danes je bilo na Ljubljanici pestro, prav tako pa v zraku nad njo. Kot kaže, bo pred nami vroče turistično poletje; vsega bo na pretek, marsikaj pa bo povsem novega. Verjetno največ na sami vodi, ki postaja vse bolj obljudena, nasičena in prometno neurejena. Tu so ladjice, čolni, kanuji, deske, kmalu prihajajo skakalci in plavalci pa razna kajakaška tekmovanja in še kaj, kar niti še ne poznamo. Kot hoja na vrvi nad Ljubljanico.
Kdo je gospodar Ljubljanice ?, vse fotografije Marijan Zlobec
Turizem je in bo najbolj naraščajoča gospodarska panoga, najbolj demokratična, odprta, mednarodno kulturna, načeloma ekološka, čista, nadzorovana in urejena, če vse deluje po predpisih in zakonih.
Ljubljana kjub velikemu porastu obiskovalcev še zdaleč procentualno ne dosega na primer Dunaja ali Prage, kaj šele kakega Rima ali Benetk, Pariza…Razmerje obiskovalcev ali nočitev med Ljubljano in Rimom je na primer ena proti dvaindvajset, v primerjavi s Parizom pa ena proti štirideset. Glede na število prebivalcev našega mesta in prebivalcev Dunaja, je število prenočitev pri nas – okrog 1,3 milijona, skromno ali več kot desetkrat manjše kot na Dunaju ali v Pragi. Neprimerljivo manjše kot v primerljivo velikem Salzburgu.
Letos bo nedvomno v Ljubljani rekordna gneča. To se je na primer čutilo danes popoldne z nekaterimi potezami, ki dajejo misliti, še posebej ljudem iz Stare Ljubljane: kaj nas čaka v prihodnje.
Ladjice so hitele po Ljubljanici kot za stavo, ob njih razni čolni, kanuji, deskarji, očitno brez kakega posebnega znanja ali izkušenj, nad vodo pa še demonstracija novega športa oziroma bolje rekreacije – hoje po zraku.
Ljubljanica, ki ji tujci raje rečejo kar Kanal, ker ne razumejo, da je to reka, ampak nekaj, kar je očitno betonsko regulirano in spravljeno v kalup, je vse bolj zasičena.
Krožne poti po Ljubljanici ni in je še zelo dolgo ne bo ali pa sploh nikoli. Bila bi predraga in za turiste “pregrda”. Treba je prodajati prvi vtis, ne resnico.
Ljubljana je turistično obljudena med Zmajskim in Čevljarskim mostom ter še do Ljubljanskega gradu. Koliko od tega pokasira ? Zelo malo. Generalne vstopnice za grad ni, kar pomeni izpad več milijonov evrov na letni ravni. Muzejske zbirke so preskromne in premalo zanimive, kaj šele atraktivne. Nismo sicer imeli svojih kraljev, imamo pa bogato mednarodno dvatisočletno zgodovino mesta, ki je v adekvatni podobi na Ljubljanskem gradu ni videti.
Turistov v Tivoliju, kaj šele v Moderni, malonkost več v Narodni galeriji, skorajda ni. Hotel Slon je namesto da bi odprl svojo nekdanjo slaščičarno in kavarno na strani Čopove degradiral sebe kot turistično dejavnost in se predal cunjam in kiču. Podobno je javni prostor osvojila in si ga prisvojila Nama.
Škandalozno je postavljanje nekega spomenika, za katerega vsi vemo, da je nepotreben in bo njegov edini efekt, da bo nekaj ljudi “pri koritu” mastno zaslužilo.
Namesto da bi odprli Knafljev prehod, ga artikulirali, povezali skupaj z vrtom nekdanjega Ria, porušili “kurnike”, naredili prehod na Kongresni trg… so vse uničili, in to kot kaže dokončno.
Zloglasna Čopova Devetka bo strašila mimoidoče še sto let.
Tuji turistični avtobusi se ustavljajo povsod, kjer se domači ne smejo. Vržejo ven turiste in jih pridejo čez nekaj ur iskati. Plačajo ne nič. Tuji operaterji so gospodarji na našem teritoriju, Ljubljanska turistična organizacija pa njihov hlapec.
Poseben primer so razne “kulturne dejavnosti”, vrhunec pa klošarji s svojim nasilnim, arogantnim in preklinjajočim obnašanjem, ki vodi k narkomafiji.
Župan Zoran Janković ne vidi dovolj, njegov podžupan Janez Koželj pa še manj.
Marijan Zlobec