Kaj je prinesel triurni simpozij Prihodnost slovenske kulture v organizaciji Fundacije Rudi Šeligo, Društva slovenskih pisateljev in Zadruge Beletrina v spomin velikega slovenskega pisatelja, dramatika, politika in kulturnega ministra Rudija Šelige, je težko reči ali zaobjeti v eno misel. Očitno se kultura vse bolj prebuja in pripravlja novo revolucijo, tokrat proti samostojni demokratični državi, Republiki Sloveniji, namreč kakršna se ji kaže in kakršna je v resnici. Za začetek povzemamo nastop Aleša Šelige, pisateljevega sina.
Aleš Šeligo predstavlja Fundacijo Rudi Šeligo, vse fotografije Marijan Zlobec
Pobudnik Fundacije Rudi Šeligo je pisateljev sin, arhitekt Aleš Šeligo, ki v glavnem živi in ustvarja v Veliki Britaniji in na Slovenijo gleda s posebnega zornega kota.
Aleš Šeligo
“Živimo v torpidnem času, v času izgubljenih duš, sanj in pričakovanj. Čas, ki ga živimo, je, kot se zdi, nasičen sam s seboj, kot da tava v lastni brezizhodnosti brez kakršnekoli notranje gonilne energije.
Trenutna globalna razvojna doba človeštva se skupaj s svojimi posledicami počasi približuje svoji naravni evolucijski kulminaciji. S svojim načinom premišljevanja ne more in ne zna rešiti svojih trenutnih problemov, kaj šele, da bi v njem zaznali vizijo prihodnosti. In v tem stanju, stanju nezavedanja o lastni usodi in o blodnih poteh, kjer prevladuje moč in vrednota minljivostio trenutka in sreča praznine, postaja kultura vedno močnejše orožje, tudi zatočišče identifikacije in pripadnosti. Slovenija spada med tiste izbrane narode na svetu, ki so si ustvarili in priborili lastno državo.
Mitja Čander, Aleš Šeligo in dr. Jani Virk
Vendar kljub temu živimo v času izgubljanja slovenske samobitnosti in nacionalne identitete; na valovih uradniške miselnosti država drvi v vedno hitrejši spiralni vrtinec lastne brezizhodnosti, v svet pozabe in teme, kjer je oropana lastnih atributov in postaja zgolj orodje za lastne, ozke interese, in kjer je slišani oblastni glas v svojem varnem impotentnem nederju vedno bolj gosposki in ukazovalen.
Avditorij v DSP
Navkljub vsemu temu povedanemu obstajajo po svetu znanilci z dolžnostjo odgovornosti, ki jim ni mar zgolj za bivanjski trenutek in vzpodbujajo ter razumejo moč kulture kot eno osnovnih gonil civilizacijskega razvoja in obstoja.
S svojimi dejanji so lahko slovenski birokratski oblastni sferi vzor in vodilo, istočasno pa tudi neizbrisni sramotilni opomin, ki naj glasno odmeva po zatohlem vonju zaudarjajoči globeli samozadostnih, vsebinsko navidezno pomembnih agencij, zavodov in komisij, javnih uradov in služb skonstruiranih in delujočih v maniri prejšnjega, nekaterim tako ljubega sistema.
Mitja Čander in Aleš Šeligo
Kot obrazložitev naj navedem nekaj primerov.
Svet gledam, dojemam in razumem skozi oči arhitekta.
Ravno v času, ko smo se začeli resneje pogovarjati o tem srečanju, je Grčija pokazala svetu moč ponosa in lastne identitete. Skupaj s fundacijo Stavros Niarchos je v Kallitheji, predmestnem delu Aten na zemljišču, ki je bilo v času olimpijskih igre namenjeno parkirišču, zgradila in izročila svetu arhitekturno mojstrovino arhitekta Renza Piana, Grško nacionalno knjižnico in Grško nacionalno opero.
Zgrajeni obekt je veliko več kot zgolj to, kar pove njegovo ime. Objekt, ki s svojo vsebino hoče, seveda ne samo Grčiji, ampak tudi celotni Evropi in svetu pokazati izvor in bistvo ene od najpomembnejših civilizacij in kultur sploh…”
Niko Grafenauer, Aleš Šeligo in Aleš Berger
Aleš Šeligo je predstavil Fundacijo Rudi Šeligo in pri tem omenil njen letošnji program. Ugotovil pa je, da so k zastavljenim projektom želeli povabiti tudi nekatere programsko podobne državne institucije in organizacije, vendar na žalost pogovori niso bili uspešni, oziroma do njih sploh ni prišlo.
Tako je Fundacija za realizacijo svojih začrtanih programov bila prisiljena poiskati partnerske organizacije v tujini. Fundacija bo tudi v letošnjem letu pripravila in izvedla razpis za sofinanciranje bivanja v ljubljanski rezidenci, ostali del pa bo Fundacija izvedla v Veliki Britaniji ob pomoči in v sodelovanju s Fundacijo Britten – Pears…Cilj projekta je, da se v čim večjem številu angleških osnovnih šol izvajajo predstavitvene aktivnosti prepoznavnosti Slovenije in literarnih del slovenskih otroških in mladinskih pisateljev in pisateljic… Fundacija pripravlja večdnevno delovno srečanje o vlogi in konceptu knjižnic v prihodnosti, kot ene od primarnih vzgojno izobraževalnih institucij, ki sotvorijo in determinirajo mesto kot tvorbo evolucijskega razvoja in stanja človeštva, kot razvojno fazo delitve akropole in nekropole.
Vila Ebenspanger, foto Najdi.si novice
Aleš Šeligo je na koncu omenil, da sta skupaj z akademikom Nikom Grafenauerjem pripravila predlog o razglasitvi stavbe Društva slovenskih pisateljev, nekdanje Vile Ebenspanger, za kulturni spomenik državnega pomena.
Marijan Zlobec
2 odziva na “Neizbrisni sramotilni opomin slovenski birokratsko oblastni sferi”
Pokojni minister za kulturo Rudi Šeligo je za razliko od mnogih predhodnikov in naslednikov na tej vplivni funkciji imel jasen razvojni program prednostnih nalog in si je znal pridobiti skrbno izbrano skupino vrhunskih sodelavcev, s katero je v komaj nekaj mesecih pripravil in demokratično v parlamentu uveljavil izhodišča za strateško zasnovani in vsakršni ustvarjalni nadgradnji široko razprti nacionalni kulturni program. Dobro se je zavedal, da ima v časovno skrajno omejeni politični epizodi Bajukove vlade RS na voljo zelo malo časa za uresničenje svojega poslanstva in izjemno kratek čas v vlogi vodilnega stratega slovenske kulture in kulturne politike.
Izkoristil ga je maksimalno v prid uveljavitvi temeljnih in dolgoročno naravnanih strateških izhodišč za razvoj slovenske kulture. Žal so njegovi nasledniki in naslednice iz konkurenčnih strank in ideoloških taborov politikantsko kratkovidno omaleževali in prezirali njegova strateška izhodišča nacionalnega programa kulture kot “preveč splošna” in “premalo konkretna” in “operativna” ter “kvantificirana” ter se vse do današnjih dni izgubljali v posameznostih in banalnih efemernostih “podrastja” in “razraslega grmičevja”, ne da bi bili sposobni ugledati in spodbuditi k rasti dolgoročno ključna razvojna “drevesa”.
Če bi pregledali seznam osebnosti, katerim je Rudi Šeligo pri ustvarjanju nacionalnega kulturnega programa in izvajanju kulturne politike strpno, spoštljivo in plodno sodeloval, bi opazili dandanes nekaj nedoumljivega. Kot vrhunski intelektualec, književnik in strankarsko opredeljeni politik je namreč zaupal in nadvse uspešno sodeloval z osebnostmi različnih svetovnih in estetskih nazorov, iz različnih strank in generacij, zaradi česar je tudi zaupanje in spoštovanje užival tako rekoč med vsemi, ki dejavno spremljajo in kreativno soustvarjajo slovensko kulturo in kulturno politiko.
[…] https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/05/18/neizbrisni-sramotilni-opomin-slovenski-birokratsko-ob… […]