Društvo turističnih novinarjev Slovenije se je odpravilo v Slovensko Istro. Lep dan kliče je svoje knjige potopisov naslovil Željko Kozinc, ki je Slovenijo prehodil po dolgem in počez. Mi smo šli raje z avtobusom, sam bolj kot gost, saj se s turizmom ne ukvarjam, razen da ugotavljam, kako spretno mnoge države tržijo kulturo in skupaj z njo turizem ali obrazno. Mi nismo tako nerazviti, da tega ne bi zmogli še bolj ali še več kot smo že dosegli. Možnosti imamo.
Mozaiki v Arheološkem parku Simonov zaliv, vse fotografije Marijan Zlobec
Arheološki park v Simonovem zalivu me je začel zanimati potem ko so objavljali reportaže o ogledovanju nekdanjega pristanišča pod vodo z maskami. Vtis je bil, kot da so stari Rimljani imeli svoje pristanišče pod vodo, a je resnica drugačna: slovenska obala, pa hkrati sosednji hrvaška in italijanska, se pogreza, nekako od 0,5 mm do 1,9 mm na leto, kar v dva tisoč letih nanese od enega do 3,8 m na zgornjem robu Tržaškega zaliva. Ob tem sem pomislil, kako bo čez dva tisoč let Piran že dodobra pod vodo…
Eden izmed dveh “šotorov” v parku
Arheološka izkopavanja so v tej fazi končana. Imajo pa natančen načrt, kaj se še skriva pod zemljo. Odkrili so fascinantne tlorise nekdanje rimske ville maritime iz prvega stoletja pred našim štetjem, od katere pa začuda ni ostalo ničesar, kot da bi odhajajoči prebivalci za seboj totalno počistili; našli niso, vsaj doslej, še nobenega redkega ali tipičnega predmeta, nobenega rimskega novca. Morda pa vse to še pride na plano, če bo vir financiranja, Norveški skladi, ne pa kakšnega našega ministrstva, še trajal.
Če bi rekonstruirali in obnovili vse mozaike, bi bili več kot navdušeni
Fascinantni so talni mozaiki, saj v Simonovem zalivu ni šlo za kakšno visoko oblastno zgradbo, ampak za letno rezidenco nekoga iz višjega sloja. Kdo bi to bil, še niso ugotovili, verjetno pa je prihajal iz ne tako oddaljenega Ogleja.
Lara Pirc, voditeljica Turistično informacijskega centra v Izoli
Rimska obmorska vila s pristaniščem v Simonovem zalivu je znana že od 16. stoletja dalje. Ostanki stanovanjskega dela, ki jih sedaj izkopavajo, so deloma še pod zemljo, tako kot je bila celotna površina. Nad ostanki vile so bile namreč njive.
Potrpežljivo delo arheologinj
Arheologi so ugotovili, da so prebivalci vile zgradbo ali kompleks zapustili po kakih sto letih, medtem ko so samo pristanišče uporabljali še v srednjem veku. Vila je izgubila namen iz več možnih razlogov, a za zdaj še ni jasnih odgovorov.
Vse je pokrito z belo platneno streho modernih oblik
Standard in zahtevnost že pred dva tisoč leti
Mateja Ravnik iz Arheološkega parka Simonov zaliv
S čopičem in orokavičena arheologinja
Zadnja lesena ribiška ladja Biser iz Delamarisove flote
Pano Natovori ladjo!
Življenje v pristanišču
Vila v Simonovem zalivu je imela eno večjih pristanišč na zahodni obali Istre, pojasnjuje pano. S pomolom, valobranom in bankino je zajemalo 7300 kvadratnih metrov in je bilo varno pred vsemi vetrovi. Velikost pristanišča je močno presegala potrebe vile, zato je verjetno služilo natovarjanju izdelkov s širšega prostora. V pristanišče so lahko prihajale večje ladje kot myriophorus, corbita in corbita vinaria, dolge do 25 metrov in z ugrezom do treh metrov. Natovorile so do tistoč amfor vina.
Ena izmed muzejskih kontejnerskih hišic
Pomol in valobran sta bila zgrajena iz velikih kamnitih blokov peščenjaka, ki so jih postavili enega na drugega, vmes pa so vstavljali razbite strešnike. Ladje so privezali na velike kovinske obroče, kar je praksa vse do danes.
Pri modernem preurejanju obale leta 1968 so zasuli notranji del zaliva, da bi povečali in uredili plažo ter preprečili poplavljanje. Rimskli obalni zid in pomol so uporabljali kot temelj za novo zidano betonsko brežino in pomol.
Tektonsko posedanje tal
V arheološkem parku pojasnjujejo, zakaj je njihovo pristanišče pod vodo. Morska gladina v Simonovem zalivu je bila nižja kot je danes in je zato del objektov pod vodo. Razliko je povzročilo tektonsko posedanje tal, vsako leto za okoli 0,75 mm, ali v dva tisoč letih 1,5 metra.
Kdo je živel v vili ?
Arheologi še niso odgovorili na vprašanje, kdo je živel v vili ? Prva njihova ugotovitev je, da lastnik vile ni nujno v njej tudi živel, ampak jo je z družino le občasno obiskoval. Logično, da je sem prišel v poletnih mesecih in si privoščil oddih in umik iz mesta. Arheologi domnevajo, da je lastnik sprejemal stranke, goste in obiskovalce. V vili pa je vse leto živel njen upravnik z družino, ki je skrbel za vse.
Zgodba zveni moderno, kot da je šlo za villo maritimo kot vikend.
Obisk je najlepši v pozni pomladi ali zgodnjem poletju
Zaključna dela pri arheološkem izkopavanju in obnovi so stala 1,2 milijona EUR. Arheološki park Simonov zaliv je bil proglašen za kulturni spomenik nacionalnega pomena.
Tlak in freske
Marijan Zlobec