Maks Fabiani le dočakal 65. Ljubljana Festival

Slavni slovenski ahitekt Maks Fabiani (1865 – 1962) je živel zelo dolgo in bi teoretično in praktično lahko obiskal kakšno prireditev Ljubljanskega Festivala, ki se je začel že pred petinšestdesetimi leti.

Gostitelji vinar Primož Štoka, komenski župan mag. Marko Bandelli, Vlado Kreslin, družina Malgaj (Blanka, Katarina in Andrej) ter Darko Brlek, vse fotografije Marijan Zlobec

Žal o tem  nihče ni izbrskal podatkov, kar pa bo naša skupna naloga v bodoče. Še posebej po današnjem obisku njegove domačije v Kobdilju na Krasu, ki jo je leta 2012 odkupila znana primorska družina Malgaj (podjetje Avtohiša Malgaj, Arhitekturni biro Blanka Malgaj) in jo začela prenavljati, kar pa je velik podvig, saj obsega šesto let staro posestvo Fabianijevih dvanajst hiš, vrtove, ribnike, vinograd, dvorišča…

Andrej Malgaj v dilemi med zvoncem in kozarcem 

Fabiani je umrl leta 1962, doma je bil iz Kobdilja pri Štanjelu in med številnimi žalostnimi dogodki in tragedijami dočakal spopade med Nemci in partizani za osvoboditev Štanjela, ki so ga zavzeli nacisti, potem so se spopadi prenesli še na Fabianijevo domačijo. Grad Štanjel in Fabianijeva domačija sta pogorela. Štanjelski grad še ni obnovljen, Fabianijeva domačija prav tako še ne, a poudarek je “ne še v celoti”.

Darko Brlek v dilemi med kozarcem in zvoncem 

Na Krasu je krasno je zapel pesnik in tu ni kaj dodati in še manj odvzeti. Res je lepo, ko se pišejo češnje; ste jih kdaj hodili vsak dan gledat, kako počasi rumenijo, postajajo oranžne, mlado rdeče, rdeče in še bolj rdeče, popem pa jih ni več?

Andrej Malgaj v spodnjem vrtu razlaga od kod prihaja voda

Družina Malgaj, ki je leta 2012 odkupila propadlo Fabianijevo posestvo v Kobdilju, seveda z mnogimi javnimi, kulturnimi in družabnimi, tustističnimi in gospodarskimi načrti, počasi že žanje sadove trdega dela na kar dvanajstih hišah na celotnem posestvu, v parku, vinogradu, ki se še širi in mu pomaga dajati končno podobo izkušeni vinar Primož Štoka.

Sprehod po posestvu Fabianijevih

Andrej Malgaj je povedal, da bo njihova specialiteta pikolit, sladko desertno vino, ki se ga pije po polovici kozarčka. Ampak sedaj se stara in še ni zrel za pitje.

Uvod s kraško penino

Današnji obisk v organizaciji 65. Ljubljana Festivala, Slovenskih železnic, Kluba prijateljev Festivala Ljubljana, sponzorjev, dolgoletnih sodelavcev, medijev… je v Kobdilj, žal za obisk Štanjela oziroma Štanjelskega gradu in vasi ni bilo več časa, pripeljal kakih sto ljudi.

Prihod na železniško postajo v Štanjelu

Na železniški postaji je goste pričakal komenski župan mag. Marko Bandelli v družbi podžupana, sodelavcev in domačinov,  potem pa smo se odpravili v bližnji Kobdilj, prav na vrh vasi, na posestvo Maksa Fabianija oziroma na dvorišče nekdanje rodbinske domačije z najstarejšo slovensko murvo na sredini dvorišča.

Osrednja hiša je že obnovljena

Družino Malgaj čaka še veliko dela, naporov in stroškov

Mag. Boštjan Koren, Darko Brlek in mag. Marko Bandelli na tiskovni konferenci v galeriji Maksa Fabianija

Opazujejo Vlada Kreslina med nagovorom in petjem

Družina Malgaj ima očitno vse atribute za uspešen potek ustvarjalnih dogajanj in srečanj že doslej in kot kaže, ji ne bo zmanjkalo volje, truda in spodbud še za naprej. Domačija Maksa Fabianija je samo ena na svetu in ko vsaj malo pogledaš prostore in okolico, za vse potem ni bilo več časa, čeprav je že na začetku Andrej Malgaj povabil goste, da bi si podrobneje ogledali hiše in zbirke.  Vlak smo malo zavlekli, za petdeset minut, več pa ni popustil.

Zgornji ribnik

Maks Fabiani je morda v življenju nevede napravil tri hude napake: najprej je bila ta, da je iz svojega razreda na Dunaju vrgel Adolfa Hitlerja, češ da je preveč svojeglav in neubogliv. Če ga ne bi, ne bi bilo druge svetovne vojne, ampak bi Hitler postal (slab) arhitekt in bi risal dunajske akvarele.

Spodnji ribnik

Druga napaka je bilo sodelovanje s fašistično oblastjo v italijanski Gorici in posledično v Štanjelu. Tretja pa, da se je konflikt druge svetovne vojne na Krasu zgostil z nemškim zavzetjem Štanjela, zelo hudimi boji s partizani, partizanskim požigom gradu in potem še Fabianijeve domačije.

Izvir pitne vode

Odločilen je bil partizanski napad, še posebej kraške Kosovelove brigade, povezan s požigom gradu, kjer so se utrdili nacisti… Arhitekt, obdolžen sodelovanja s fašisti in vsaj nekaj časa etiketiran kot fašist, je s požigom doma izgubil ves dunajski, ljubljanski in goriški osebni arhiv…

Kako se je nesreča zgrnila na nedolžnega Maksa Fabianija, pričata še poprej fašistični požig Narodnega doma v Trstu leta 1920, ki ga opeva Srečko Kosovel v svoji Ekstazi smrti, in nekaj let kasneje Trgovskega doma v Gorici…

Komaj rojén, že goriš v ognju večera,

vsa morja so rdeča, vsa morja

polna krvi, vsa jezera, in vode ni;

vode ni, da bi pral svojo krivdo,

da bi opral svoje srce ta človek,

vode ni, da pogasil bi z njo

žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi.

 

In vse je večer in jutra ne bo,

dokler ne umremo, ki nosimo

krivdo umiranja, dokler ne umremo

poslednji…

Brez ključa ni vode

Kako Fabianiju fašisti niso zaupali, priča že dejstvo, da mu niso dali možnosti, da bi svojo arhitekturo tržaškega Narodnega doma, v kateri so bili nad vrati izvirni vitraži slavnega Dunajčana Kolomona Moserja, po požigu obnovil.

Fabianijeva murva je najstarejša v Sloveniji

Veliko pravičnejša presoja v zadnjem obdobju je Maksa Fabianija uvrstila med najpomembnejše dunajske, ljubljanske, tržaške in goriške arhitekte. Za svojega pa ga imajo še Čehi, saj je ustvarjal pri njih. Pa še Hrvati, saj je med drugim dalmatinski skupini umetnikov na čelu z Meštrovićem in Vlahom Bukovcem odprl vrata v doslej največji, tedaj pa Cesarsko-kraljevi avstrijski razstavi v Londonu na Earl’s Court leta 1906. Tako kot Umetniškemu klubu Sava.

Dolgo nismo vedeli, za koga bo vse to

Razstavo si je v šestih mesecih ogledalo poldrugi milijon ljudi, kar je za šest slovenskih umetnikov v Londonu: Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Matijo Jamo, Mateja Sternena, Petra Žmitka in Frana Bernekerja še vedno rekord po številu obiskovalcev razstav vseh slovenskih umetnikov in vse doslej.

In to

Tako kot vse doslej še nimamo poštene predstavitve Fabianijeve vloge pri tem avstro-ogrskem podvigu. Cesar Franc Jožef I. je iz hvaležnosti in priznanja Maksa Fabianija odlikoval.

Kraška jota se je kuhala v kotlu

Pogled na sedanjo domačijo, krajem rojstva, zgodnjega otroštva in obdobja med obema vojnama, ko je Maks Fabiani bil župan Štanjela (med 1935 in 1945), potem pokopa v družinski grobnici v Kobdilju, v omenjenem  kontekstu daje ne le upanje, ampak vrača občutek pravičnosti in poštenosti ter v celoti novega odnosa do velikega Kraševca.

Spodnji prostori Fabianijeve galerije in muzeja

Občino Komen, družino Malgaj, mesta Dunaj, Ljubljana, Trst, Gorica… čaka še večji angažma in jasnejši mednarodni načrti, podprti s sredstvi Evropske unije za programe čezmejnega sodelovanja. Ne nazadnje čaka zgodovinarje še veliko dela na poglobljeni študijski zgodovinski in aktualni ravni.

Mag. Anton Skaza (Skaza Magister Vini) s Ptuja in Ada Špacapan (Turistična kmetija Špacapan) iz Komna

Na Kras bo treba pritegniti mlade raziskovalce, arhitekte, umetnostne zgodovinarje… Zahtevati bo treba vrnitev Narodnega doma v Trstu v celoti v slovensko last in v upravljanje, prav tako povrniti omenjene vitraže, saj so slike in načrti ohranjeni. Koloman Moser je Maksu Fabianiju očitno v Trstu rad ustregel in v mesto v zalivu vnesel esprit Art Nouveau ali Dunajske secesije, katere člana sta bila oba umetnika. Kot tudi Jože Plečnik.

Maksa Fabianija je v kamnu portretiral Janez Pirnat

Kot sem se uspel mimo uradne tiskovne konference malo zaklepetati tako z družino Malgaj kot komenskim županom Bandellijem, se tega zavedajo, čeprav sem dobil vtis, da še potrebujejo pomoč: najprej naše države oziroma ustreznih vladnih sektorjev, potem pa še EU. To je svetovna tema: povezava Münchenske secesije, Dunajske secesije, Berlinske secesije, vse do Balkana, pa Francije, Italije, Švice, Velike Britanije, Španije, Belgije, Nizozemske, Skandinavije, Madžarske in slovanskega sveta vse do Rusije…

Prostor za informacije o domačiji

Na srečo pa zdaj že lahko govorimo o sreči, ne le večni Fabianijevi nesreči.

Stara gasilska kočija ali brizgalka na konjski “pogon”

Tiskovna konferenca je tokrat ali uvodoma dala prednost komenskemu županu mag. Marku Bandelliju in direktorju Slovenskih železnic za potniški promet mag. Boštjanu Korenu. Železnice bodo imele ali dajale 50 odstotni popust za vse obiskovalce prireditev 65. Ljubljana Festivala s predloženo vstopnico, omogočale pa bodo obisk in vrnitev domov po prireditvah.

Knjige o Fabianijevi murvi

Darko Brlek je omenil glavne prireditve 65. Ljubljana Festivala, ki jih bomo sicer postopoma še predstavili. Na vprašanje, ali bi se ljubljanski festival lahko malo selil, na primer na Kras, pa je bil Brlek odločen, da je to ljubljanski festival.

Arhitektka Blanka Malgaj in Janez Platiše

Na vprašanje o musicalih, ki bodo letos uprizarjani, pa je bil Brlek po svoje zelo jasen, po drugi strani pa bo vse odvisno od samega vremena na začetku septembra. Brlek je namreč napovedal možnost, da bi tedaj v Križankah, ki še ne bodo imele poletne strehe, uprizorili morda celo štiri musicale: Vesna, Mamma Mia!, Cvetje v jeseni in Moje pesmi, moje sanje. 

Vlado Kreslin in Primož Štoka

Ampak kot rečeno: treba bo gledati v nebo.

Mitja Meršol

In moliti, si je mislil Mitja Meršol.

Počasi bo treba nazaj v Ljubljano

Marijan Zlobec

r