Le še nekaj dni nas loči od premiere Renskega zlata, prve opere v Wagnerjevi tetralogiji Nibelungov prstan na odru Švedske kraljeve opere v Stockholmu pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje. Za kakih dva tisoč Slovencev, ki živijo in delajo na Švedskem, je to morda največji kulturni praznik doslej.
Marko Letonja na Dunaju, foto Marijan Zlobec
Verjetno jih bo kar precej želelo videti Prstan v živo. Bo pa ponovitev Renskega zlata 24. maja predvajana v živo oziroma z zamikom na Švedskem radiu, tako kot ves Prstan (drugi cikel). Med številnimi opernimi solisti posebej omenjajo sopranistko Nino Stemme v vlogi Brünnhilde in basista Falka Struckmanna kot Hagna. Oba sta svetovno znana in priznana interpreta Wagnerjevih oper.
Prizor iz Renskega zlata, foto Švedska kraljeva opera
Nebilengov prstan v Stockholmu režira Staffan Valdemar Holm, obsežno scenografijo in kostumografijo pa je zasnovala Bente Lykke Møller. Marka Letonjo predstavljajo kot uspešnega dirigenta, med drugim milanske Scale, dunajske Državne opere, Državne opere v Berlinu…
Scenografka in kostumografka Nibelungovega prstana v Stockholmu Bente Lykke Møller
Med pevci na premieri Renskega zlata 17. maja so napovedani John Lundgren kot Wotan, Kristian Flor kot Donner, Joel Annmo kot Froh, Jonas Degerfeldt kot Loge, John Edholm kot Alberich, Niklas Björlingh Rygert kot Mime, Lennart Forsen kot Fasolt, Rosmus Boden kot Fafner, Katarina Dalayman kot Fricka, Susanna Stern kot Freia, Kataribna Leosen kot Erda, Vivianne Holmberg kot Woglinde, Susann Vegh kot Wellgunde, Johanna Rudström kot Flosshilde. Valkira bo na sporedu 18. maja, Siegfried 20. maja in Somrak bogov 22. maja.
Drugi cikel se bo z Renskim zlatim začel 24. maja in končal 29. maja.
Emil Fischer kot Wotan v New Yorku
V zasnovi Nibelungovega prstana je še kako pomembna prva scena, ki prikazuje nemško reko Ren. Na njenem dnu leži ogromno zlata, nad katerim plešejo in ga varujejo tri renska dekleta: Woglinde, Flosshilde in Wellgunde. Norčujejo se iz Nibelunga Albericha, kej je pri dvorjenju sila neroden in bega od enega dekleta do drugega in tretjega, a zaman, le vzbudi posmeh. Vtem pa Alberich, poglavar Nibelungov, zagleda zlato, ki so ga osvetlili sončni žarki skozi vodo. Ženske ga v trenutku ne zanimajo več.
Richard Wagner in Alberich z renskimi hčerami
Rensko zlato je najprej zgodba bogov: Wotan, Donner, Froh in Loge, in treh boginj: Fricka, Freia in Erda, dveh Nibelungov, bratov Albericha in Mimeja, dveh velikanov, bratov Fasolta in Fafnerja ter treh renskih hčera. Wagner je temeljni konflikt začel ravno z Alberichovo odločitvijo, da se bo polastil zlata… Wagner je preko simbola zlatega prstana opozoril na neizmerno človeško slo po oblasti in lakomnost.
Prizor iz Nibelungenlied
Wagner je že v drugi sliki Renskega zlata dogajanje na moč zakompliciral, potem ko je moral Wotan velikanoma, ki sta zgradila mogočni grad Walhallo, plačati. Onadva hočeta mlado in lepo boginjo lepote in mladosti Freio, ki pa je bogovi velikanoma ne želijo oddati. Bog Loge se ne domisli ničesar, kar bi odtehtalo lepo Freio in velikana jo odpeljeta. Rešitev Freie in njena zamenjava je, kot se izkaže kasneje, zlati zaklad.
Lili Lehmann kot Woglinde
Tretja slika se dogaja v Nibelheimu in je po svoje najbolj pravljična. Alberich je prisilil brata Mimeja, da mu je iz zlata skoval nevidno čepico, ki jo najraje na odrih dajejo kot manjši prt ali ruto. V Nibelheim prideta skupaj Wotan in Loge, ki Albericha prelisiči, da mu pokaže nevidno čepico in njene učinke. Alberich se najprej spremeni v veliko kačo, nato pa v krastačo in kot tako Albericha bogova zvežeta in ga pripeljeta na gorske višave pred novi grad bogov Walhallo.
Arthur Rackham, prizor iz Renskega zlata
Četrta slika je odločilna v razpletu. Alberich mora za svojo osvoboditev bogovom izročiti nevidno čepico, prstan in ves zaklad. Tu pride do prizora Alberichovega prekletstva prstana. Velikana pripeljeta Freio nazaj in jo zamenjata za vse zlato. Najbolj poseben je Wagnerjev prizor z merjenjem velikosti Freie in nalaganjem zlatih plošč do vrha njene glave. Zlato je pogoj velikanov v zameno za že odpeljano Freio in posledično hitrim staranjem bogov, ker so izgubili boginjo mladosti.
Režiser Nibelungovega prstana v Stockholmu Staffan Valdemar Holm
Freina vrnitev med bogove pomeni njihovo normalizacijo položaja. Vendar pa prekletstvo zlata že začne delovati. Wotan sicer noče izročiti zlatega prstana, dokler ga ne prepriča boginja zemlje Erda. Da ga Fasoltu, a se velikana sporečeta in spopadeta, čigavi bodo zlato, nevidna čepica in zlati prstan. Na koncu Fafner ubije Fasolta. Bogovi končno, ko se zvedri in ugledamo mavrico, odidejo v Walhallo.
To je nekaj najkrajših vsebinskih poudarkov iz Renskega zlata, s katerim bo svojo dvotedensko epopejo začel v Stockholmu Marko Letonja.
John Lundgren kot Wotan v Renskem zlatu, foto Švedska kraljeva opera
V zgodovini uprizarjanj Prstana je odločilnega pomena “stoletni Prstan” leta 1976 v Bayreuthu pod dirigentskim vodstvom Pierra Bouleza in režiserja Patricea Chéreauja. Žal sta oba glavna protagonista že mrtva. Boulez je umrl lani, Chéreau pa leta 2013.
Rensko zlato v Bayreuthu leta 1976
O bayreuthski postavitvi je svoje spominjanje zapisal Pierre Boulez, kako je na povabilo Wielanda Wagnerja, ki je z bratom Wolfgangom skupaj tedaj vodil Wagnerjev festival, prišel tja že precej poprej, saj je že za leto 1966 dobil povabilo, da bi v Bayreuthu dirigiral Parsifala. Tedaj je tam videl Prstan. Povabilo pa je prišlo kasneje, leta 1972 ali 1973. Boulez je povedal, kako je skušal za režijo pridobiti najprej Ingmarja Bergmana, ki pa mu je odgovoril, da Wagnerja sovraži bolj kot kogarkoli na svetu. Potem je povabil slavnega Petra Brooka. Srečala sta se in dolgo pogovarjala, potem pa je režiser zavrnil, češ da za tak podvig ni dovolj pripravljen. Tretji režiser je bil Peter Stein, ki ga je Boulez spoznal v Berlinu, a je tudi on odpovedal sodelovanje. Patrice Chéreau je bil šele četrti režiser, ki je režijo Prstana končno sprejel.
Rensko zlato v Bayreuthu v režiji Wielanda Wagnerja leta 1965
Boulez je dvomil o sodelovanju, ker bi bila dva Francoza morda za Wagnerja v Bayreuthu preveč. Wolfgang Wagner, ki je po bratovi smrti leta 1966 sam prevzel vodenje Wagnerjevega festivala v Bayreuthu, na srečo ni mislil tako. Chéreau je bil mlad in neizkušen, ravno pravi, da se Wagnerja loti inovativno.
Rensko zlato v Bayreuthu leta 1976
Ali je Marko Letonja nov pri Wagnerju? Zanesljivo ne, saj je Prstan v celoti že dirigiral, in to v več opernih gledališčih (Valkiro in Somrak bogov v Strasbourgu, Valkiro, Siegfrieda in Somrak bogov v Lizboni, Rensko zlato pa je januarja letos dirigiral v Mariboru). Poleg tega je dirigiral še nekatere druge Wagnerjeve opere, kot Letečega Holandca, Tristana in Izoldo ter Tannhäuserja. Skupaj že sedem Wagnerjevih oper. Uspešen nastop v Stockholmu mu lahko pomeni skok nič manj kot v Bayreuth, kjer bodo novi Nibelungov prstan predvidoma uprizorili leta 2020. Zadnji svetovni dirigenti Nibelungovega prstana, kot James Levine, Daniel Barenboim, Zubin Mehta, Riccardo Muti, morda celo sir Simon Rattle, Ivan Fischer in Christian Thielemann, Valerij Gergijev … se počasi umikajo in nimajo več energije za kak nov podvig. Vrata za Letonjo so odprta.
Erda in Wotan v Bayreuthu
Švedska kraljeva opera v Stockholmu pripravlja v štirinajstih dneh uprizarjanja Nibelungovega prstana serijo predavanj na različne Wagnerjeve teme kot so: Ljubezen in novi svetovni red v Valkiri, Resnica o Siegfriedu, ki jo bo predstavil znameniti britanski pisatelj, novinar in poznavalec Wagnerja Barry Millington, Erda v Bayreuthu, kot jo bo predstavila znamenita švedska operna pevka Birgitta Svenden, Valkire – Wagner o ženskah, kot jih bo predstavila dramaturginja Katarina Aronsson, Jesen v Wagnerjevem svetu, kot jo bo orisal dramaturg Stefan Johansson. Spregovoril bo sam režiser Prstana Steffan Valdemar Holm, in sicer je dal svojemu nastopu naslov Nazaj na kraj zločina. Eno predavanje bo namenjeno pomenu švedskih skladateljev. Zadnja pa bo okrogla miza o Wagnerju kot provokatorju.
Upodobitev Renskega zlata Arthura Rackhama
Nina Stemme kot Brünnhilde v San Franciscu, foto Cory Weaver
Rensko zlato
Marijan Zlobec