“Cicero trdi, da je najtežje z uvodi, zato začenjam z razpletom,” bi lahko povzel osrednjo, ali eno izmed mnogih osrednjih misli, na nocojšnjem srečanju v organizaciji Društva slovenskih književnih prevajalcev na sedežu DSP na Tomšičevi v Ljubljani v počastitev Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja in njegovih prijateljev ali dobrih znancev (kakšna je natančna razlika ni povedal) pod naslovom Pridobljeno s prevodom – Prevajalec in njegovi avtorji.
Aleš Berger, vse fotografije Marijan Zlobec
Aleš Berger je dal vsakemu na voljo pet minut, češ da bo zraven DSP kmalu začel s svojim nastopom Drago Gajo z gosti, kar se je zares zgodilo, pet minut pa se je, tako kot v slovenskem parlamentu, neredko razteglo na deset ali še kaj več. Saj veste kako je, vsi radi nastopajo, celo prevajalci literature.
Nada in Aleš Berger s češnjami
In niso ravno slabi, imajo velik smisel za teater, še več, za njegovo pristnost, ki je na odrih ni več. Ampak nocojšnja predstava je bila unikum, tako kot vipavske češnje Nade Berger.
Predsednica DSKP Đurđa Strsoglavec je uvodoma Aleša Bergerja postavila na manjši kviz z nekaterimi zelo težkimi vprašanji, pri katerih pa se je precej “lovil”, saj na vprašanje koliko literarnih zvrsti pozna, ni vedel, potem ko je znal poezijo, prozo in dramatiko, kam spada strip.
Đurđa Strsoglavec
Težko je bilo vprašanje, iz koliko jezikov prevaja.
Še težje pa, ali bi znal našteti naslove vseh knjig in dram, ki jih je prevedel. Tu se je Berger izkazal z ja, a če bi imel svinčnik in papir.
Ne bi pa znal prepoznati vsega, če bi mu kdo kaj prebral iz knjig njegovih prevodov, kaj natanko je. Na srečo nismo preverjali, ker bi bili še danes tam.
Vasja Bratina
Vasja Bratina je bral prevod iz romana Bardolino Umberta Eca.
Milan Dekleva
Milan Dekleva je za urednika Mladinske knjige Aleša Bergerja prevajal iz italijanščine.
Milan Jesih
Milan Jesih je sicer za urednika Aleša Bergerja prevedel devet Shakespearovih dram oziroma tragedij, a bral je svoje prevode Puškina.
Jaroslav Skrušny
Jaroslav Skrušny je pripovedoval o svojih srečanjih z Milanom Kundero v Parizu in začetkih prevajanja njegovega romana Neznosna lahkost bivanja iz francoščine, potem pa iz samizdata oziroma pol še nenatisnjegega romana v češčini, ki mu jih je poslal sam Kundera.
Boris A. Novak
Boris A. Novak je za Bergerjev Kondor prevajal oba pesnika na V: Valeryja in Verlaina.
Tina Mahkota
Tina Mahkota med drugim prevaja iz irščine, še bolj pa iz angleščine.
Suzana Koncut
Mojca Kranjc
Mojca Kranjc je brala odlomek iz Brechtove drame Gospod Puntila in njegov hlapec Matti, seveda v svojem prevodu.
Marko Marinčič
Štefan Vevar
Primož Vitez
Primož Vitez je prebral svoj prevod Avtobiografije francoskega pisatelja Françoisa VI, duc de La Rochefoucaulda iz leta 1659. Zveni zelo sodobno.
“Sem ostrega duha in to brez težav povem: čemu bi ovinkaril v zvezi s tem? Kdor o svojih vrlinah govori nejasno in ob tem uporablja omiljene besede, za videzom skromnosti skriva nečimrnost in spretno namiguje, da je treba o njem misliti bolje, kot o sebi govori sam. Jaz sem zadovoljen, da ljudje o meni ne mislijo nič lepše, kakor mislim sam, da me ne vidijo nič bolj prijaznega, kakor se vidim sam, niti bolj bistrega ali pametnejšega, kakor bi rekel, da sem sam…
Svoje prijatelje imam dovolj rad, da niti za trenutek ne bi omahoval, če bi moral svojo korist žrtvovati v njihov prid. Do njih čutim privrženost; potrpežljivo prenašam njihovo slabo voljo: res pa je, da jim ne dajem potuhe in da se nič kaj ne vznemirjam, kadar jih ni zraven…
Zelo dosledno sem vljuden z ženskami in mislim, da pred njimi nikoli nisem izrekel besede, ki bi jim utegnila biti v nadlego. Če je ženska razumna, se bom raje pogovarjal z njo kot z moškim: ženske imajo v besedah neko blagost, ki je med moškimi skorajda ni, in poleg tega se mi zdi, da se izražajo bolj jasno in o stvareh govorijo na prijetnejši način. Včasih sem bil nekoliko spogledljiv; zdaj nisem več, četudi sem še mlad…”
Branko Madžarevič
Kot zadnji gost je nastopil Branko Madžarevič. On še ni končal največjega prevajalskega dela: Montaignejevih Esejev, kot so izšli med letoma 1580 in 1595. Je pa že prevedel dve od treh knjig.
Aleš Berger je zaključil:”Da bi nam bilo tako najslabše!”
Predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Đurđa Strsoglavec je energično povabnila k mizi.
Ludwig Hartinger je prišel iz Avstrije
Če se bom še kaj spomnil, bom dodal.
Kot kakšno sliko.
Marko Marinčič in Branko Madžarevič
Tina Mahkota in Aleš Berger
Prevajalcev ne bo zmanjkalo
Marijan Zlobec