Lepo je bilo na slovesnosti ob odprtju prenovljene Švicarije v Tivoliju za Tivolskim gradom. Večletno delo po načrtih ARREA arhitekti je pripeljalo do prenove in obnove po starih načrtih in stanju, seveda prilagojenem sodobnim ateljejskim potrebam za domače in tuje, rezidenčne umetnike, ki bodo ustvarjali v Ljubljani, posledično pa, upajmo, naši umetniki tam, od koder bodo prišli tujci k nam.
Po obnovi je Švicarija enako lepa ali pa še lepša, vse fotografije Marijan Zlobec
Iz slavnostnega nagovora župana MOL Zorana Jankovića gre poudariti oceno vrednosti prenove, to je 5,7 milijona EUR, kar je morda realna ali normalnja cena za obnovo starega, propadajočega objekta površine 2300 kvadratnih metrov plus prizidki, še posebej v kleti za kiparske ateljeje. Avtorji prenove so arhitekti Maruša Zorc, Martina Tepina in Mark Koritnik iz ARREA arhitekti..
Na slovesnost je prišlo veliko ljudi
Janković je ob zahvali sodelavcem in delavcem na projektu omenil še urejanje zadev v zvezi z Rogom in Cukrarno. Pri Rogu je posebej omenil spoštovanje zakonitosti, še posebej lastnine, in dejstvo, da bo za umetnike še vedno ostalo 500 kvadratnih metrov površine. Pri Cukrarni pa preureditev propadajoče nekdanje tovarne sladkorja v “največjo galerijo v Ljubljani”. Za jutri ob 11. uri pa v parlamentu odkritje spomenika očetu slovenske države dr. Francetu Bučarju.
Uradno prerezanje traku
Kako se da iz “nemogoče” Cukrarne narediti sodobna galerija, sam ne vem. Prej bi postavil v Tivoliju Plečnikov Parlament in v njem Muzej slovenske umetnosti celotnega 20. stoletja z izborom vsaj 5000 del (izmed dobrega milijona, kolikor jih je, najmanj, nastalo v minulih sto in nekaj več letih). Prav tako bi ponovno postavil Jakopičev paviljon, ker so Fabianijevi načrti ohranjeni, in v njem postavil muzej celotne slovenske moderne. Ko se bodo Slovenci nehali bati lastne veličine, hkrati pa postali tolerantnejši do uspehov drugih, se pravi manj zavistni, bo mogoče doseči tudi to.
Župan Janković je dvignil prst navzgor in dal vedeti…
Iz uvodnega nagovora mestne ministrice za kulturo Mateje Demšič bi veljalo izpostaviti ustvarjalno kontinuiteto mnogih slovenskih umetnikov v Švicariji. Prvi umetnik, ki je v Švicariji najel prostore še pred prvo svetovno vojno, je bil kipar Ivam Zac, avtor Prešernoverga spomenika ob Tromostovju. V onem času je nekaj časa v Švicariji prebival pisatelj Ivan Cankar. Nekaj časa je v Švicariji deloval Karel Putrih, avtor figur na portalu slovenskega parlamenta, potem Zdenko Kalin, avtor fanta s piščalko, simbola RTVS, zatem Stojan Batič, čigar baletna plesalca stojita malo nižje v parku. Alojzij Kogovšek je v Švicariji ustvaril kip rudarja, ki stoji na šišenski strani Tivolija, Drago Tršar pa je med drugim v Švicariji zasnoval spomenik revolucije in spomenik Edvardu Kardelju na Trgu republike, poprej Trgu revolucije.
Mateja Demšič, voditeljica oddelka za kulturo MOL
Tu so bili še kipar Lujo Vodopivec, čigar spomenik protestantskim piscem stoji v Parku slovenske reformacije, kipar Jakov Brdar, avtor kipov na Mesarskem mostu. Dragica Čadež je v Švicariji ustvarila med drugim Spomenik pogumnim ženskam, ki stoji na Pogačarjevem trgu. Poleg kiparjev so v Švicariji ustvarjali še številni slikarji.
Kipar, slikar, režiser in lutkar Silvan Omerzu je povedal, da bo njegov atelje gledal v gozd
Obnovljena Švicarija obsega dvajset novih prostorov, med njimi kar sedemnajst umetniških ateljejev, spodnji javni prostor pa je namenjen razstavam, javnim dogodkom in srečevanjem umetnikov, ljubiteljev umetnosti in drugih domačih in tujih gostov. Ateljeji so v kleti za kiparje, v prvem in drugem nadstropju ter v mansardnih prostorih pa za slikarje.
Nevenka Šivavec, direktorica MGLC
Iz nagovora Nevenke Šivavec, direktorice MGLC, velja izpostaviti njene načrte, da bo Švicarija zaživela čim prej kot prostor mednarodnega srečevanja in ustvarjanja umetnikov. Kot je povedala, se bodo v Švicarijo že v prihodnjih tednih naselili umetniki iz Gvatemale, Brazilije, Južne Koreje, Singapura in ZDA, (poleg nam bližnjih držav), ki bodo pripravljali svoja bienalna dela za že 32. mednarodni grafični bienale z naslovom Kriterij rojstva (povzet po naslovu pesmi pesnika in misleca Jureta Detele, ki je mlad umrl). Bienale bodo odprli pred Švicarijo 16. junija in bo vsebinsko prvič povezal Tivolski grad in obnovljeno Švicarijo, ki ima precej večje dvorišče kot je pred Tivolskim gradom.
Silvester Plotajs Sicoe se je pohvalil, da je dobil največji atelje
Tu je treba pojasniti dvakratno uporabo imena Tivolski grad oziropma Hotel Tivoli. Švicarija je nastala v petdesetih letih 19. stoletja po naročilu avstrijskega feldmaršala Josefa Radetzkega, ki je imel v dosmrtni uporabi Tivolski grad. Spomenik Radetskega je v Ljubljani stal in ga sedaj hrani Mestni muzej, morda bi ga vendarle postavili nekje v sklopu Švicarije v njegov spomin.
Zora Stančić je bila z dodelitvijo ateljeja “pred upokojitvijo” vesela
Nekdanji hotel Tivoli je bil izvirno avtorsko delo arhitekta Cirila Metoda Kocha med letoma 1908 in 1910 v domačijskem slogu s prvinami alpske hiše. Nastal je na pobudo tedanjega najemnika Švicarije ljubljanskega hotelirja Ivana Kende. Gradnjo je investirala tedanja lastnica Mestna občina ljubljanska. Ko je bil hotel zgrajen, so porušili hišico v švicarskem slogu, ime Švicarija pa se je preselilo nanj. Hotel Tivoli, čeprav uradno ime stavbe, nikoli ni zares zasenčil imena Švicarija, kot je v nagovoru pojasnila Mateja Demšič.
Tanja Pak bo še naprej ustvarjala, tokrat v novem ateljeju
Ana Sluga je dobila majhen atelje
Krajinska arhitektka Ana Kučan je uredila parkovno okolico
Osrednji pritlični prostor bo galerija
Viktorija Potočnik še čaka na ureditev lastninskih pravic glede Festivalske dvorane
Večji atelje
V pripravi na ustvarjanje
Sosed k sosedu na kavico ?
Balkon je povezovalen
Nekje bo udobja manj
Bo pa lep razgled
Marijan Zlobec