Založba Beletrina je v ljubljanski knjigarni KulKul predstavila najnovejši roman Mohorja Hudeja Vlažne duše. Povezovalno besedo in z izzivalnimi vprašanji za pisatelja je z mikrofonom v roki prevzel Mitja Čander, glavna gonilna uredniška sila Beletrine in njenih več sto doslej izdanih knjig.
Mohor Hudej in Mitja Čander, vse fotografije Marijan Zlobec
Mitja Čander je pravzaprav vez med živimi ustvarjalci, pesniki in pisatelji, ki jih stimulira, vabi, nagovarja, spodbuja, pritiska nanje naj ustvarjajo, jim vliva upanje in zaupanje, kar se pri odzivnosti pozna. To ne velja le za prvence ali mlajše avtorje, ampak tudi za starejše, ki so pri Beletrini izdali svoje zelo obsežne antologije.
Pri Hudeju gre za splet okoliščin, da se je avtor lotil novega romana šele po dvaindvajsetih letih, odkar je izdal svojo prvo in do Vlažnih duš edino knjigo Mumps v zrelih letih (1995).
Dušan Čater, Mitja Čander in Luka Novak (od leve)
Hudej je v romanu združil izkušnje turističnega vodiča s poudarkom na obisku Tajske in domačimi celjskimi razmerami, doživetji, spominjanji, pogovori ob šanku s konkretnimi ali prepoznavnimi ljudmi, z usodami, ki se povezujejo z udbovskimi in drugimi podobnimi krogi…
Problem pisateljevanja na Slovenskem ali položaja pisatelja, da potrebuje dvajset let za svojo novo knjigo, je vzorčen; ne le da pisatelj s pisateljevanjem ne preživi, ampak je s svojim hitro pokazanim talentom in opozorilom nase nekako vsem v napoto. Pisateljevanje je ustvarjanje iz nič in hkrati trdo delo, povezano s študijem in osebnostnim razvojem. Kdor teh pogojev nima, se ne more razvijati in ne ustvariti vsega tistega, kar bi sicer ob drugačnih ustvarjalnih pogojih lahko. O identiteti slovenske kulture je bilo v zadnjem času veliko govora, od predsednika Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja na podelitvi Prešernovih nagrad do predsednika Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleša Sedmaka na podelitvi Jakopičevih nagrad in priznanj: vse lahko uvoziš, samo slovenske kulture ne. Oziroma jo lahko od slovenskih ustvarjalcev, ki jih je po svetu zaradi slabih razmer doma vse več ali že na stotine na vseh kontinentih.
Družinska knjigarna zakoncev Luke Novaka in Valentine Smej Novak (oba na levi spredaj)
Simpatični in psihološki so v knjigi prizori, ko se Slovenec na Tajskem sreča s Slovencem oziroma ko sliši slovensko besedo se raje potuhne, kot da bi se identificiral in navezal stik. Raje zbeži stran ali se mu vsaj izogne.
Bolj problematični so odseki oživljanja posameznih celjskih tragičnih usod, ki v romanu zazvenijo kot travma samega pisatelja.
Lara Paukovič je avtorica odmevnega romana Poletje v gostilni
“Protagonist romana Vlažne duše je Matjaž, moški v srednjih letih, ki ga življenje, predvsem pa brezobzirno samozavestni vaški šerifi, ki se igrajo z njegovo usodo in z usodami njemu podobnih, dokončno prepričajo, da je edini način, kako razvozlati gordijski vozel, ta, da ga presekaš. Zato zapusti domovino in se preseli na majhen tajski otok, kamor je še kot turistični vodnik vodil skupine turistov. Tam začne novo življenje v družbi takšnih, ki so, tako kot sam, opustili bojevanje vnaprej izgubljenih bitk s ponorelim sodobnim svetom. Vendar ne traja dolgo, da na odročnem koščku raja za svojim hrbtom zasliši melodijo klene slovenščine in ugotovi, da se vlažnim podalpskim dušam ne da prav zlahka izogniti. Treznoutopični roman Vlažne duše je avtorjevo prvo literarno delo po zbirki kratkih zgodb Mumps v zrelih letih, ki je izšla leta 1995.” (Iz Beletrinine ocene knjige)
Pisateljski kolega Dušan Čater
Knjigarna KulKul je bila polna
Mohor Hudej
Mohor Hudej je med drugim povedal, da je njegova knjiga bralcem všeč, da pa ga v Celju nekaterti pogledujejo bolj postrani. Na provokativno vprašanje Mitje Čandra, kaj misli o sodobni slovenski literaturi, je malo premišljeval in zavijal z očmi, nato pa:”Nič ne bom rekel!”
Zanimiva je bila metaforična primerjava z Ano Karenino in trditvijo, da ljubezen premaga vse, kot jo je ponudil Čander. Hudej pa je zatrdil, da Ane Karenine sploh ni bral, ker je gledal nadaljevanko o Tolstoju, ki je, med drugim, za sedem dni pobegnil pred ženo.
Mohor Hudej (1968) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani sprva študiral filozofijo in zgodovino, si potem dvakrat premislil in pristal na primerjalni književnosti. Kmalu po študiju je dobil delo v knjižnici, kjer je zaposlen še danes. Po avtorjevih lastnih besedah tam izposoja in zlaga knjige, zaračunava zamudnino in se skuša obnašati kar se da vzorno. Obenem dela tudi kot turistični vodnik, prepotoval je že dober del sveta. Leta 1995 je izdal zbirko kratkih zgodb Mumps v zrelih letih, redno piše kolumne za različne časnike in revije. Vlažne duše so njegov romaneskni prvenec.
Za konec kokosova torta z ananasom
Marijan Zlobec