V Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice je bila nocoj slovesnost ob odprtju mednarodno pomembno razstavo “Beseda Božja ostane na veke” v počastitev petstoletnice reformacije. Razstavo je pripravil NUK v sodelovanju z Univerzo na Primorskem v Kopru, odprl pa jo je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor s posebno občutenim nagovorom kot dialogom s sporočilom Primoža Trubarja “Ljubi Slovenci”, v čemer je Pahor prepoznal že Trubarjevo željo po enotnosti slovenskega naroda. Avtor razstave v Razstavni dvorani, v katero smo se preselili iz čitalnice, je izr. prof. dr. Jonatan Vinkler.
Luthrova in Trubarjeva Hišna postila 1595
Predsednik častnega odbora v počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja in reformacije je predsednik Borut Pahor. V svojem nagovoru se je najprej navezal na sklepne misli dr. Vinklerja o potrebi po slovenski enotnosti, potem pa je najprej spomnil na misli filozofa dr. Tineta Hribarja, ki poudarja, da je slovenski narod s samostojno državo prešel iz naroda v nacijo.
Predsednik Borut Pahor, vse fotografije Marijan Zlobec
Pahor je spomnil, da je to za Slovence, ki so šli skozi burno zgodovino, zelo veliko in nam mora vzbujati optimizem tudi za naprej. Ob tem se je spomnil dvojnega spomenika partizanom in domobrancem v Žužemberku, kjer je že dosežena narodna sprava.
Prvi ogled razstave
S citiranim Trubarjevim nagovorom Ljubi Slovenci, pa je bilo morda nekaj prikrite ironije, v smislu, kaj vam je treba, da se nenehno prepirate, no, Pahor tega seveda ni tako rekel. Sklenitev slovesnosti je vendarle minila v zavedanju, da je slovenski narod v minulih petsto letih neizmerno napredoval, kar vliva upanje tudi za 21. stoletje.
Dr. Jonatan Vinkler razlaga podrobnosti o natisu Biblije tudi ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Stanislavu Zoretu
Pahor je omenil, da je na svetu komaj dvesto nacij, med katerimi smo tudi Slovenci, ki smo dobili svojo državo pred šestindvajsetimi leti, zato je uvodoma poudaril lanski srebrni jubilej samostojne države.
Luthrova Biblija 1534
Razstava obeležuje 500. obletnico začetka Luthrove verske reforme, zato je njen namen predstaviti temeljna besedila, ki so “določala miselno, tekstno in delovanjsko podobo protestantskega gibanja, ki je Slovencem prineslo prvo zgodovinsko protestantsko cerkev, knjižni jezik in književnost v slovenskem jeziku.”
Tractatus de Husitis
Luthrova reforma ni prišla v prazen kulturni in tekstni prostor, je ugotovil dr. Vinkler. Nemški jezik je imel namreč od Gutenbergovega izuma že pred Luthrom bogato tradicijo tiskanja tako Svetega pisma kot svetne literature…
Luthrova Biblija 1570 iz NUK
Luthrova reformacija je pomenila začetek “drugačnega krščanstva in drugačne cerkve,” kar pa je znano ves čas vse do danes.
Martina Rozman Salobir “išče ključ” od Razstavne dvorane
Ob razstavi je izšel katalog s študijami o protestantizmu in knjigah na razstavi ter z bogatim slikovnim gradivom.
Zbor Slovenske filharmonije na slovesnosti
Na odprtju je uvodoma spregovorila ravnateljica NUK Martina Rozman Salobir. Med drugim je spomnila, da je pred 500 leti Martin Luther napisal svojih znamenitih 95 tez proti prodaji papeževih odpustkov in jih skupaj s pismom poslal cerkvenim oblastem. “Nikoli ne bomo z gotovostjo vedeli, ali jih je res tudi lastnoročno nabil na vrata Grajske cerkve v Wittenbergu, a ko so jih njegovi prijatelji prevedli iz latinščine v nemščino in razmnožili na tedaj že dobro uveljavljenem tiskarskem stroju, so se kot ogenj razširile po deželi in preko njenih meja.
Predsednika Pahorja je zanimalo, koliko časa je bilo potrebno za natis Biblije
Objava Luthrovih tez danes velja za začetek reformacije, gibanja, katerega dediščina presega le prenovo vere in Cerkve. Spremembe, ki jih je sprožil Martin Luther, so revolucionarno preoblikovale družbeno in kulturno življenje Evrope.
Predsednik SPD Primož Trubar Viktor Žakelj in Martina Rozman Salobir
Gibanje je pomembno tudi za Slovence, saj nam je prineslo knjižni jezik, prve tiskane knjige in prevod Biblije, ki je preizkusni izpit zrelega jezika.”
Martina Rozman Salobir
Škof evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi mag. Geza Filo je med drugim omeni, da če pogledamo nazaj, nam je jasno, da je bila reformacija znak, da se neko obdobje nagiba h koncu in prihaja novo.
Mag. Geza Filo
“Teologi vsepovsod po Evropi so se spraševali o obstoječih naukih, o razmišljanju in o družbeni realnosti. Takrat so se na vseh področjih življenja odprle nove možnosti in nove resničnosti: govorjeni jeziki Evrope so dobili svojo zapisano obliko, meje takratnega mišljenja so bile postavljene pod vprašaj in v ospredje je stopil človek – posameznik. Sledila je osvoboditev od strogih pravil cerkvenih naukov, nasproti katerim je Martin Luther postavil moč Besede Božje in vere. On in mnogi drugi so upali, da bo Cerkev našla novo smer. A namesto tega so Luthrove teze sprožile proces, ki se je močno razširil in tekom katerega so nastale protestantske Cerkve, ki v sebi vse do danes nosijo Luthrovo sporočilo o spremembah.”
Anton Peršak
Kulturni minister Anton Peršak je spomnil, da je bil prevod Biblije v slovenščino med prvimi prevodi v ljudske jezike. Želja protestantov, kot tudi Primoža Trubarja, je bila neposredni stik z Bogom v svojem jeziku in s tem poudarjena individualnost ter osvoboditev. S tem se je začela nova zavest. Dr. Jonatan Vinkler je spomnil, da je bilo v času reformacije med 1550 in 1591 izdanih 56 knjig v slovenščini v skupnem obsegu deset tisoč strani, dva celotna prevoda Biblije, sam Trubar pa je napisal osem tisoč strani.
Dr. Jonatan Vinkler
Nastopil je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Gašperja Banovca z deli Trubarja v uglasbitvi Ivana Florjanca ter Bacha in Brahmsa.
Marijan Zlobec