Bogat program 32. Slovenskih glasbenih dnevov nam skoraj ne da dihati. Toliko stvari se je skoncentriralo , da jih je potrebno “razparcelirati”, tako kot strokovno ekskurzijo na Obalo ali v Slovensko Primorje ali na Primorsko. Žal se nismo zaustavili v Izoli, ampak se iz Pirana vrnili v Koper na koncert Kvarteta Tartini.
Kvartet Tartini, vser fotografije Marijan Zlobec
Še pred našim prihodom je tja prispela Tartinijeva violina, na katero je poleg na svojo zaigral prvi violinist Miran Kolbl. Tako smo jo najprej videli “na svojem mestu”, potem pa še slišali njen zvok.
Helena Filipčič Gardina
Koncert v obnovljenem samostanu Sv. Ane v Kopru je v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravilo koprsko Društvo prijateljev glasbe, ki dejuje že 54 let, sedaj pa ga vodi Helena Filipčič Gardina.
Sopranistka Štefica Stipančević
Godalni kvartet Tartini je izvedel program z deli Slavka Osterca, Marija Kogoja, Lucijana Marije Škerjanca in Demetrija Žebreta.
Pater Boris Markež
Demetrij Žebre bo verjetno največje odkritje slovenske glasbe med obema vojnama, očitno doslej precej prezrt in neupoštevan skladatelj. Iz njegovega Godalnega kvarteta iz leta 1935, ki je že tretja njegova kompozicija na festivalu, se kaže skladateljeva umirjenost, smisel za ravnovesje in uravnoteženost, vsebinska členitev, aktualni neoklasicistični, ne ravno moderni stil, ki pa je spričo dejstva, da je kompozicija nastala v Pragi, bila tam prvič izvedena in potem še dvakrat v Varšavi, veliko bolj svetovljanski. Žebre še čaka na svojo celovito predstavitev, saj je doslej v spominu bolj prisoten kot direktor Mariborske opere, ustanovitelj Mariborske filharmonije in dirigent v Ljubljanski operi ter sopotnik sopranistke Ksenije Vidali.
Koncert slovenske glasbe
Lucijan Marija Škerjanc je s svojim Godalnim kvartetom št. 5 v štirih stavkih monumentalen, prav nič slovensko “boječ”, ampak poln samozavedanja, samozavesti in skorajda prekipevajočega znanja. Že peti kvartet hkrati pokaže vse dotedanje izkušnje, čas po vojni oziroma leto 1945, saj ni čisto jasno, kdaj natančno je delo nastalo. To je še treba raziskati. Vsekakor pa je bil Škerjanc v precejšnji politični nemilosti in ga je po svoje rešil stari prijatelj Josip Vidmar, ko mu je naročil, naj se takoj skrije, tako da ga nihče nekaj mesecev ne bo našel, kar je skladatelj storil. Ali je tedaj napisal ta kvartet pa ne vem. Godalni kvartet Tartini ga je izvedel z vso interpretativno strogostjo in profesionalnostjo, morda manj sentimentalnostjo, kot jo je Škerjanc rad poudarjal.
Atrij samostana Svete Ane v Kopru
V Italiji zadržane umetnine
Boj problematična je obdelava Marija Kogoja skladatelja Alojza Srebotnjaka, ki je rad vtikal svoje prste tja, kamor ni bilo nujno ali potrebno. To je veljalo tako za Tri pesmi za glas in godalni kvartet Marija Kogoja v njegovi priredbi, kot za Štiri belokranjske za glas in godalni kvartet Slavka Osterca. Srebotnjak je najbrž mislil, da nekdo ni dovolj popoln, če se ga ne dotakne njegova primorska roka.
Italija noče vrniti ničesar, kar je naše
Oba pesemska cikla sta tako izzvenela kot premajhen interpretacijski zalogaj tako za godalni kvartet kot za sicer odlično solistko Štefico Stipančević. Nen glas je topel, zaokrožen, emotiven in barvit, nagiba se k dramatičnosti in se še razvija.
Kvartet Tartini je potrdil svojo tradicionalno interpretacijsko odličnost.
Marijan Zlobec