Dolg0 smo čakali na javno predstavitev druge strani stolničnih vrat, kot jih je že pred dobrimi dvajsetimi leti zasnoval akademski kipar Mirsad Begić kot notranjo podobo stranskih vrat v ljubljanski stolnici. Vrata so nastala ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji med 17. in 19. majem 1996. Vrata v celoti niso bila realizirana, ker bi bila za odpiranje pretežka.
Notranja podoba stolničnih vrat iz leta 1996, vse fotografije Marijan Zlobec
Mirsad Begić je želel narediti celostno umetnino, kar mu je uspelo, vsaj tako kot nekaterim najslavnejšim kiparjem na svetu, kot Lorenzu Ghibertiju s svojimi Rajskimi vrati (Porta del Paradiso) v Baptisteriju ali Krstilnici v Firencah.
Minister Anton Peršak si umetnino pozorno ogleduje
Lastnik Galerije TR 3 Igor Lah je uvodoma posebno spoštljiv pozdrav namenil velikemu umetniku, kiparju Mirsadu Begiću, ki je s s svojimi razstavljenimi deli razlog in povod za večerno srečanje.
“Tako kot najbrž mnoge od vas, tudi naju z Mojco vedno znova zanima, kaj se v resnici dogaja v umetniku, ko ustvarja svoja dela. O čem razmišlja, kaj ga žene, kaj raziskuje, s katerimi svetovi se povezuje ?
Begić je na notranji strani napravil zrcalni portret sebe kot Kristusa s petimi glavami
Osrednji element tokratne razstave je doslej še nikoli prikazan relief, ki je nastajal sočasno s stranskimi vrati ljubljanske stolnice, in predstavlja v kiparskem in simbolnem smislu nekakšen “negativ” vrat in njihove zgodbe, ki jo je mogoče opazovati z ulice. Za mnoge od nas bo zato res zelo vabljivo, da Mirsad Begić s predstavitvijo reliefa eazkriva, kaj se je med njegovim nastajanjem stranskih vrat ljubljanske stolnice skrivalo “za njimi”, oziroma o čem je skrivoma razmišljal in kaj ustvarjal na drugi strani. Ob tem seveda vem in čutim, da gre v zgodbi, ki jo simbolizirajo vrata, in v delu Mirsada Begića še za mnogo več, kot ugotavlja in opozarja tudi kustos razstave Tevž Logar.”
Igor Lah je spregovoril o zbirateljstvu
Igor Lah je v svojem govoru spomnil na desetletnico delovanja galerije, na sedemnajst razstav, od leta 2007 do 2017, s predstavitvijo vrhunskih umetnikov, med katerimi so bili Ilya in Emilia Kabakov, Richard Deacon, Tony Cragg, Robert Mapplethorpe, Bernd in Hilla Becher, Zoran Mušič in številni drugi.
Igor Lah z ženo Mojco
Lah se je zahvalil za sodelovanje najprej Narodni in Moderni galeriji v Ljubljani, galeriji Thaddaeus Ropac iz Pariza in Salzburga, fundaciji Robert Mapplethorpe iz New Yorka, galeriji Konrad Fischer iz Düsseldorfa in Berlina, galeriji Contini iz Benetk in Torbandena iz Trsta ter vsem ostalim, ki so pomagali pri tej zahtevni zgodbi.
Lah je ob tem omenil zanimive izkušnje in spoznanja, ki sta jih z ženo Mojco v tem času pridobila. “Tokratna razstava se morda ravno zaradi umetnika, ki si je izbral prav Slovenijo za svoje ustvarjalno okolje, ponuja kot dober trenutek za kaj takšnega.”
“Kultura in umetnost prežemata najbolj globoko bistvo narodne identitete. Skozi njiju razumemo sebe in skozi naš odnos do njiju, nas razumejo in spoznavajo drugi. Tako gradimo svoje samozavedanje, a hkrati se povezujemo in postajamo del velike slike. Skozi nas usmerjamo svetovne tokove refleksije in umetniška iskanja.
Dr. Ernest Petrič je med prvimi čestital kiparju Mirsadu Begiću
Ljudje radi opazujemo, premišljujemo in raziskujemo umetnost. Kar pomislite na primer na deset tisoče obiskovalcev prenovljene Narodne galerije v nekaj dneh in tednih po ponovnenem odprtju, ali na več kot 30.000 tujih obiskovalcev muzejev in galerij v Ljubljani. Galerija TR 3 je zgolj manjši drobec tega mozaika.
Kustos Tevž Logar
Slovenija uspešno riše svojo podobo na zemljevidu dežel in krajev, kamor je vredno priti. Odnosu do narave, do avtentičnih in zanimivih doživetij pa bi bilo prav dodati tudi kulturo in umetnost. Če smo prepoznaven naravni biser, bi se zdelo dobro in prav, da postanemo tudi kulturni in umetniški svetovni biser.
Minister Anton Peršak in Igor Lah
Imamo ogromen potencial, da postanemo ne le zanimiv, ampak v marsičem tudi enakovreden del umetniškega sveta, kamor je vredno priti. In če že govorimo o gostih in obiskovalcih iz tujine, je še nekaj zelo zanimivo in mnogi od vas to že veste: vsi podatki kažejo, da obiskovalci galerij in muzejev ostanejo v Ljubljani ali Sloveniji dlje kot drugi, pa tudi njihova kupna moč je višja.
Direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki in Mirsad Begić
Ne bi želel govoriti samo o Ljubljani, ampak o celotni Sloveniji, ki bi lahko ponudila željnim kulture in umetnosti še več in glede na to, da sva z Mojco, kot veste, velika ljubitelja in zbiratelja sodobne umetnosti, se tega dobro zavedava. Nič pa ne pride samo po sebi. Najprej moramo biti sami ponosni na to, kar ustvarjamo in kar imamo, in potem je potrebna aktivnost.
Igor Lah in kritik Brane Kovič
Zbiratelji imamo svoj del vloge in morda tudi odgovornosti za to. Dosedanje delo in zgodba galerije TR 3 je delček tega in zato si ne predstavljam lepšega trenutka za spodbujanje zgodbe o Sloveniji kot umetniškem biseru, kot je razstava Mirsada Begića.”
Tanja Pak in Mirsad Begić
Razstavo s skupnim naslovom Ohraniti sanje je predstavil kustos Tevž Logar. Med drugim je menil, da “vrata lahko simbolizirajo marsikaj, vendar pa implicirajo nekakšen prehod, ki se v vsakem trenutku lahko zdi odprt kot tudi zaprt. Vrata so prostor, kjer se najbolj precizno in neskončno stikajo nasprotja našega sveta, so prehod med fizičnim in simbolnim izkustvom, med zasebnim in javnim, revščino in bogastvom ter ne nazadnje med svetim in posvetnim.”
Mirsad Begić in Jakov Brdar
Igor Lah in dr. Ernest Petrič
Begićeve risbe
In skice
Množica obiskovalcev razstave v Galeriji TR 3
Begićeva monumentalnost
Marijan Zlobec