Svet in Strokovni svet Cankarjevega doma sta potrdila poslovno poročilo za leto 2016. Iz poročila je razvidno, da je imel Cankarjev dom lep dobiček 63. 391 EUR, ki pa je bil manjši kot leta 2015, ko je bil 86.397 EUR.
Martha Argerich v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Za leto 2016 v Cankarjevem domu ugotavljajo, da so v primerjavi z načrtovanim presegli vse poglavitne cilje poslovanja: število (različnih) prireditev javne službe, število dogodkov dejavnosti na trgu, število obiskovalcev ali udeležencev prireditev programa dejavnosti na trgu, za 2 odstotka so presegli načrtovani delež nejavnih prihodkov v celotnem prihodku CD (tako v javni službi kot pri dejavnosti na trgu), tako da je delež sredstev Ministrstva za kulturo znašal 54,4 odstotka celotnega proračuna in ne 56,6 odstotka, kot je bilo načrtovano. Vsekakor pa je bilo leto 2016 obdobje nekaterih močno izstopajočih umetniških dogodkov, na kar kažejo tudi odmevne nagrade, in leto kakovostnih znanstvenih srečanj v okviru kongresnega programa.
Verdijev Otello v CD: Branko Robinšak in Martina Zadro, foto CD
Na področju programskih vsebin resne glasbe, ki so v domeni programiranja Cankarjevega doma, ugotavljajo, da so vzdrževali visoko zanimanje in zadovoljstvo najzahtevnejših poslušalcev, ob tem pa niso zanemarili vsebin zahtevnejših raziskovalnih smeri. Med več zanimivimi in izstopajočimi koncerti, ki so pustili trajen pečat v slovenskem in širšem prostoru, ne morejo mimo gostovanja karizmatične pianistke Marthe Argerich, za glasbeno stroko in Cankarjev dom kot soproducenta pa je bil na tem področju najbolj izzivalen in navdihujoč projekt Matrix na gostovanju Eksperimentalnega studia SWR iz Freiburga.
Slavni angleški dirigent Daniel Harding je gostoval s Simfoničnim orkestrom Švedskega radia, foto Marijan Zlobec
Na področju druge glasbe po kompleksnosti izstopa vsebinsko uspešna, osvežena, deloma tudi v Parku Sveta Evrope uprizorjena izvedba 57. Jazz festivala Ljubljana, katerega uspešna predhodnica je bil 2. Festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti Zvončki in trobentice.
Macbeth iz Južne Afrike, foto CD
Uspešen je bil tudi programsko osvežen 18. Mednarodni festival dokumentarnega filma (FDF) z novo celostno podobo. Dobro se je odrezal 27. Liffe, ponovno podprt tudi z evropskimi sredstvi; 299 projekcij tega festivala je spremljalo 140 domačih in tujih akreditiranih novinarjev, kar izkazuje tudi približno 380 medijskih objav, festival pa se je programsko razširil tudi v Novo mesto in Celje.
Koncert ob jubileju Akademskega pevskega zbora, foto Marijan Zlobec
Med številnimi festivali in prireditvami kulturne vzgoje izstopa izvršno producentstvo Kulturnega bazarja 2016, namenjenega strokovnemu usposabljanju mentorjev na osnovnih in srednjih šolah, ki pomembno dviguje raven kulturne vzgoje v okvirih osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
Piotr Beczala je vzdržal strahotno moč elektrike, foto Marijan Zlobec
V okviru razstavnega programa je zares velik programski in poslovni uspeh predstavljala razstava Nikola Tesla – Človek prihodnosti (v sodelovanju z Muzejem Nikole Tesle iz Beograda) kot tudi kulturno-vzgojni in izobraževalni program, ki jo je spremljal (tu so močno izstopala izvrstna predavanja in predstava Janeza Dovča Tesla); izjemno odmevna razstava je utrdila identiteto Cankarjevega doma kot kulturno-kongresnega središča, v katerem imajo svoj dom tudi naravoslovne vede.
Zanimiv humanistični program, v okviru katerega je bila dobro zastopana literatura, saj je več dogodkov je soočilo slovenska in tuja literarna snovanja, je zaznamoval nepozaben obisk karizmatičnega alpinista in misleca Reinholda Messnerja.
V Cankarjevem domu je s Slovensko filharmonijo nastopil svetovno znani skladatelj in dirigent Peter Ruzicka, foto Marijan Zlobec
V skladu s pričakovanji in mestoma celo kot presežen se je izkazal tudi tematski festival Shakespeare za vedno, ki je povezal različne programske segmente in vključeval naslednje prireditve: operno koprodukcijo Otello (skupaj s SNG Opera in balet Ljubljana), ki je bila sicer manj odmevna kot so pričakovali, gostovanje južnoafriške »opere« Macbeth, posebej za festival pripravljen kulturno-vzgojni gledališki dogodek Shakespeare v prevodu, klubsko predstavo Andreja Rozmana Roze Šekijeva šunkica ali Hamlet po Slovensko, Hamlet in pol v režiji Jake Andreja Vojevca, Pesmi iz iger po Shakespearu Marjana Strojana, filmski cikel Shakespeare na filmu, cikel predavanj o Othellu dr. Svetlane Slapšak Razkrinkani patriarhat, predavanje Milana Jesiha in Marjana Strojana Macbethov čudni sloves gledališkega prekletstva, predavanje Stephena Greenblatta, avtorja monografije Will in svet ter razstavi Hamlet na Slovenskem in Brezčasna Ofelija.
Nina Šenk na koncertu v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec
Koprodukcijska predstava Iliada je na 23. mednarodnem gledališkem festivalu Kontakt v Torunu na Poljskem dobila tri nagrade: veliko nagrado festivala, nagrado novinarjev in kritikov, Branko Rožman pa tudi nagrado za najboljšo zvočno podobo. Koprodukcijska predstava Brez solz za pedre je na 17. Festivalu Zlati lev v Umagu dobila nagrado občinstva. Dr. Jure Mikuž in vodja razstavnega programa Nina Pirnat Spahić sta za lanskoletno razstavo Tomaža Lavriča Čarobni jezik stripa prejela Valvasorjevo nagrado, ravno ta razstava je bila eden izmed razlogov, da je nagrajenec Prešernovega sklada za leto 2016 postal tudi Tomaž Lavrič.
Eva Petrič na razstavi Brezčasna Ofelija, foto Marijan Zlobec
Nagrado Prešernovega sklada za leto 2016 je prejela tudi skladateljica Nina Šenk; njeni deli sta izvedla gostujoča nemška ansambla v okviru programa CD leta 2015: Trio Savasa je 10. januarja 2015 v Klubu CD izvedel skladbo One’s Song; Ensemble Modern iz Frankurta je 10. marca 2015 v Linhartovi dvorani pod vodstvom dirigenta Johannesa Kalitzkega izvedel slovensko premiero dela Dreamcatcher za ansambel (Lovilec sanj, 2014).
Tomaž Lavrič v Galeriji Cankarjevega doma, foto CD
Če ostanemo na področju resne glasbe: decembra 2016 so pripravili avtorski večer skladatelja Mateja Bonina, ki je dobil nagrado Rostrum 2015 v Talinu za delo Cancro, ki ga je v programu Kromatika predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija v sezoni 2014/ 15; Andreas Staier & Freiburger Barockorchester, ki sta nastopila v okviru Zlatega abonma 10. februarja 2016, sta dobila prestižno nemško nagrado ECHO KLASSIK 2016. Nagrajenca Prešernovega sklada 2016 sta postala tudi skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, med drugim tudi za glasbo, ki jo je ustvaril po naročilu Cankarjevega doma za predstavo Shakesoneti, in vsestranski glasbenik Boštjan Gombač, redni sodelavec programov Cankarjevega doma; med dosežke ustvarjalne ekipe Arhitektura Krušec, ki je ravno tako prejemnica nagrade Prešernovega sklada za leto 2016, pa je tudi prenova Linhartove dvorane.
Nagrajenec Prešernovega sklada Boštjan Gombač, foto Marijan Zlobec
Na področju kongresnega programa velja omeniti, da so v CD uresničili vse poglavitne cilje, na področju kongresov in konferenc izstopajo predvsem prireditve, ki sodijo v medicinsko stroko, prav posebej pa velja omeniti uspešno izvedbo Evropskega robotskega foruma. Programsko lepo napreduje tudi Slovenski knjižni sejem, ki se je v letu 2016 osredotočil na italijansko književnost, med lanskoletnimi nagrajenci pa je priznanje kot dolgoletni zaslužni soorganizator prejel tudi Cankarjev dom.
Ansambel Aka Moon v Klubu Cankarjevega doma, foto Marijan Zlobec
Statistika načrtovanih in realiziranih rogramov 2016 in primerjalno 2015
-
1104 (v letu 2015 1183) uresničenih prireditev programa javne službe – 9 več kot je bilo načrtovano;
-
283 (284) prireditev brez vstopnine v programu javne službe;
-
632 (655) različnih prireditev v programu javne službe, 14.155 izvajalcev na prireditvah javne službe;
-
102 (109) gostovanji iz tujine;
-
v sklopu kongresno-komercialnega programa uresničenih 196 (180) projektov, skupaj 1132 (1174) kongresno-komercialnih prireditev/dogodkov;
-
335.991 (349.482) obiskovalcev kulturno-umetniškega programa, 36.041 več kot je bilo načrtovano;
-
146.351 (123.247) udeležencev in obiskovalcev kongresov in drugih prireditev dejavnosti na trgu;
-
skupaj 482.342 (472.729) obiskovalcev na prireditvah, 47.392 več kot je bilo načrtovano;
-
zelo dober izkoristek dvoranskih in kadrovskih zmogljivosti; uresničenih je bilo 37.218 (38.016) ur programa (priprav, vaj in prireditev) v prostorih CD;
-
organizirali in tehnično smo izvajali prireditve tudi v drugih dvoranah v Ljubljani in po Sloveniji ter na gostovanjih v tujini;
-
ustvarjen je celotni prihodek v višini 9,504.034 EUR (8,818.419 EUR), ki je za 540.319 EUR večji od načrtovanega;
-
pozitivno je bilo finančno poslovanje obeh dejavnosti: prihodki presegajo odhodke v izkazih javne službe za 12.036 EUR in dejavnosti na trgu v višini 51.355 EUR; ustvarjen je bil skupni presežek prihodkov nad odhodki 63.391 EUR (86.367 EUR);
-
za investicijsko vzdrževanje in nakupe opreme CD smo zagotovili neproračunska sredstva iz tekočega poslovanja v višini 346.075 EUR (333.395 EUR). MK za te namene že tretje leto zapored ni zagotovilo sofinanciranja, sofinanciralo je le vzdrževanje PSEv višini 12.000 EUR;
-
delež neproračunskih prihodkov (od prodanih vstopnic, pokroviteljev in darovalcev, od opravljenih storitev na trgu …) je bil 45,4 % (42 %), za 421.579 EUR so večji kot smo načrtoval.
-
številni drugi zelo dobri vsebinski, številčni in finančni rezultati kažejo na uspešno in učinkovito poslovanje kolektiva CD, kar je razvidno iz Letnega poročila (poslovnega in računovodskega) CD za leto 2016.
Nagrajenec Prešernovega sklada Mitja Vrhovnik Smrekar, foto Marijan Zlobec
Toliko iz uradnih dokumentov oziroma poslovnega poročila Cankarjevega doma. Iz njega je razvidna izrazita drža pro domo sua ali poudarjanje dogodkov v lastni organizaciji in zamolčanje “vsega drugega”, kar je za poročilo na moč sumljivo, dvomljivo in predvsem nenatančno. Cela vrsta javnih zavodov, ki redno gostujejo v Cankarjevem domu, sploh ni omenjenih in ni jasno, kakšen je njihov delež v programu, obisku, finančnem smislu. Tu so celotni abonmajski koncerti simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, Simfonikov RTV Slovenija, gostovanj Festivala Ljubljana… Poslovna poročila so si iz leta v leto podobna kot jajce jajcu. Ves čas obratovanja Cankarjevega doma nismo izvedeli, kakšna je odstotkovna zasedenost vseh dvoran Cankarjevega doma na posamezni dogodek v njih, tako kot to lahko izvem na primer za dunajsko Državno opero (98 % odstotna zasedenost), Salzburški poletni festival (94 % zasedenost, Wagnerjev festival v Bayreuthu (100 % zasedenost)… Iz tega ni razvidno, kakšna je sicer realna programska in odmevnostna kapaciteta Cankarjevega doma v enem letu. Posledično pa ni mogoče izvesti samokritike in nov ali drugačen, kvalitetnejši način programiranja vseh vsebin. Iz Poročila na primer ni razvidno katastrofalno upadanje obiska simfoničnih koncertov, ker se skopo omejujejo na one koncerte, ki so “v domeni Cankarjevega doma”. To seveda ni korektno, saj se vsi dogajajo v Cankarjevem domu in so potemtakem obvezni predmet vseh oblik statistike. Žal poimensko nista navedena niti “njihova” Zlati in Srebni abonma.
Nagrajenci Prešernovega sklada ARK Arhitektura Krušec: Vid Kurinčič, Lena Krušec in Tomaž Krušec (od leve)
Pod pojmom “zelo dober izkoristek dvoranskih in kadrovskih zmogljivosti” si vsakdo lahko predstavlja kar si želi. Vsakdo, ki pozna kapacitete dvoran Cankarjevega doma, ve, da so zmogljivosti bistveno večje, kot jih kažejo vsi dosedanji statistični pregledi ali poslovna poročila. Nekatere dvorane so zelo slabo zasedene tako po obisku kot po vsebini ter številu dogodkov v njih. Pri razstavi Nikole Tesle na primer ni navedeno niti število obiskovalcev. Podobno pri Slovenskem knjižnem sejmu, ki menda “lepo napreduje”, kar je zelo oprijemljiv statistični podatek.
Poslovna poročila Cankarjevega doma so najlepši primer slovenske institucionalne rigidnosti, nepravilnosti in neobjektivnosti, torej so po svoje celo lažniva.
Marijan Zlobec