Nagrado Prešernovega sklada za leto 2017 prejmejo arhitekti iz ateljeja ARK Arthitektura Krušec. Tomaž Krušec je bil rojen v Trbovljah, Lena Krušec pa v Celju. Oba sta študirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Lena Krušec je skupaj s svojim možem ustanovila atelje Arhitektura Krušec leta 2002. Leta 2004 se jima je pridružil še Vid Kurinčič. Njihova izstopajoča dela v zadnjih dveh letih so upravna stavba in VIP-paviljon Nogometne zveze Slovenije (NZS) na Brdu pri Kranju, individualna hiša na Golem pri Ljubljani in obnova Linhartove dvorane v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Tomaž Krušec in Lena Krušec, foto arhiv ARK
Trije člani ARK Arhitektura Krušec, foto spletna stran
Arhitekta Lena in Tomaž Krušec – Celjska koča, foto KARMATRENDZ
“Zavidljivi opus razmeroma mlade skupine arhitektov, Lene Krušec, Tomaža Krušca in Vida Kurinčiča (Arhitektura Krušec), zaznamuje izjemno občutljiv odnos do preteklosti in naše domače tradicije, obenem pa tudi do naravnega in grajenega okolja. Njihovo delo je rezultat natančnega branja in analize prostora, njegovih geografskih, socialnih, ekonomskih, zgodovinskih in drugih posebnosti. Njihove stavbe so materialno skromen, a vedno asociativno bogat arhitekturni zapis.
Arhitektura Krušec – Celjska koča, foto ArchDaily
Dela skupine Arhitektura Krušec sodijo že dobro desetletje v kakovostni vrh sodobne slovenske arhitekture. Že prva zgrajena stavba, Celjska koča, je bila leta 2007 nagrajena s Plečnikovo medaljo, tri leta kasneje so prejeli Plečnikovo nagrado za novo zgradbo Biotehnične fakultete, poslovilni objekt pokopališča na Teharjah in Skalne vile v Celju pa sta bila nagrajena z letnimi nagradami za odlično realizacijo, ki jih podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
Arhitektura Krušec – Fakulteta za biologijo, geografijo in geologijo v Zagrebu, foto Afasia
V zadnjih dveh letih so ustvarili tri dela različnih meril in značajev, ki pomenijo izjemno pomemben prispevek za sodobno slovensko arhitekturo. Odlikuje jih umirjena, tiha in nevpadljiva arhitektura, ki združuje zgodovino in modernost, monumentalnost in domačnost, ljudsko izročilo in sodobno ustvarjalno invencijo.
Arhitektura Krušec – Zasebna hiša Golo pri Ljubljani, foto spletna stran ARK/Miran Kambič
Upravna stavba in paviljon Nogometne zveze Slovenije sta zgrajena v parkovnem okolju Gradu Brdo pri Kranju. Velik del obsežnega programa je umaknjen pod raven brežin nekdanjega hipodroma, zato se v zelenem okolju pojavita le dva lahkotna in presenetljivo elegantna paviljona. Vitkost najnujnejših konstrukcijskih elementov, podpornih vertikal in horizontalnih vencev ter steklena fasadna opna dematerializirajo arhitekturo, ki je zasnovana kot niz belo uokvirjenih pogledov v pokrajino. Hkrati pa prosojnost objektov omogoča tudi poglede skozi dele stavb v naravni pejsaž. Skrajno zadržano arhitekturno oblikovanje, omejeno na tektonsko logiko gradnje, ustvarja presenetljivo bogata prostorska doživetja v notranjosti, obenem pa ohranja vse krajinske odlike širše parkovne zasnove.
Arthitektura Krušec – Biotehnična fakulteta, foto ArchDaily
Hiša na Golem je izraz pretanjene prostorske občutljivosti, saj gradi na zahtevnem dialogu geometrijsko urejene arhitekture in slikovite, neokrnjene pokrajine. Zaradi skromne izbire lokalnih materialov, barv in tekstur se zdi, kakor da je hiša zrasla iz tal. V njeni notranjosti pa dramaturgija prostorov in panoramskih pogledov ustvarja nepričakovane atmosfere, ki vzbujajo mestoma občutke brezmejnosti, drugod zasebnosti, povsod pa udobja in domačnosti.
Arhitektura Krušec – Nova tržnica v Celju, foto spletna stran ARK/Miran Kambič
S prenovo Linhartove dvorane Cankarjevega doma je skupina Arhitektura Krušec postavila visoka merila neoporečne arhitekturne, tehnične in funkcionalne posodobitve objekta naše kulturne dediščine. Ob prenovah drugih prostorov Cankarjevega doma je prenovljena Linhartova dvorana zgled. Kljub zahtevnim in obsežnim posegom, ohranjene vse značilnosti in odlike prvotne zasnove prof. Edvarda Ravnikarja.
Mednarodno prepoznavnost skupine Arhitektura Krušec dopolnjujejo tudi številni uspehi na arhitekturnih natečajih. V zadnjih dveh letih so prejeli kar pet prvih nagrad, tri v tujini in dve v Sloveniji, nedavno tudi za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Arhitektura Krušec – Stavba NZS, foto ArchDaily
Arhitektura skupine Krušec je sodobna in moderna, a se kljub temu spoštljivo vključuje v obstoječe okolje. Je svojevrstna z gradnjo izražena interpretacija mest in pokrajin, kulture in našega časa. Na ta način oživlja bogato in zelo svojstveno izročilo ljubljanske šole za arhitekturo.”
Nogometna zveza Slovenije
Aleš Vodopivec