Nagrado Prešernovega sklada za leto 2017 prejme skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar. Od leta 1989 je skladatelj predvsem gledališke in filmske glasbe (skupaj je napisal glasbo za več kot 70 predstav in več kot 10 filmov). Je tudi avtor resne glasbe (dva godalna kvarteta, dvojni violinski koncert Volver, oratorij Meduse, komorna opera Ime na koncu jezika…). V zadnjem času sodeluje predvsem z režiserji Ivico Buljanom, Matejo Koležnik ipd. Redno sodeluje z gledališči Drama SNG Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče, Miniteater Ljubljana, Gledališče ITD Zagreb. Za svoje kompozicije je prejel nagrade Metod Badjura, Zlata ptica in nagrado Borštnikovega srečanja.
Mitja Vrhovnik Smrekar, foto Bandcamp
Je član glasbene skupine Bossa de Novo, v kateri igra tolkala. Ostali člani so: Primož Vitez (glas), Aljoša Kosor (kitara), Marko Gregorič (kontrabas) in Drago Ivanuša (harmonika). Skupina igra skladbe v stilu brazilske bossa nove – tako priredbe originalnih skladb, kot tudi drugih (npr. Stoji učilna zidana, Majska, Pesem XIV. divizije) ter nekatere lastne skladbe.
Bossa de Novo
Diskografija: Pesmi za otroke (2011), Gremo mi po svoje (2010), Nova ( Bossa de Novo, 2009), Vivo! (Bossa de Novo,2007), Sladke sanje (2001), Jebiga (2000), Ime na koncu jezika (1998), Ekspres Ekspres (1996), Betontrack (1993), Ko zaprem oči (1993)
Glasba za filme: Gremo mi po svoje (2011), Distorzija (2009), Kakor v nebesih, tako na zemlji (2007), Na planincah (2003), Pesnikov portret z dvojnikom (2002), Vladimir (2002 (TV), Sladke sanje (2001), Jebiga (2000), Pirandello (1998), Pet majskih dni (1996), Ekspres, Ekspres (1996), Ko zaprem oči (1993).
“Skladateljski opus Mitje Vrhovnika Smrekarja je razvejan, bogat in unikaten. Njegovo izčiščeno in načelno razumevanje glasbe v umetnosti (tako v gledališču kot na filmu) mu omogoča samosvojo izraznost, nenehno izpraševanje in odprt, komunikativen pristop do različnih umetniških žanrov. Je neizčrpen, nenehno v pogonu in raziskavah. Z intenzivnostjo delovanja, ki je vselej tudi polna umetniške vrednosti, je zaznamoval slovensko in mednarodno gledališko ter filmsko ustvarjalnost.
Mitja Vrhovnik Smreka, foto Primorske novice/Maja Pertič Gombač
Glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja v gledaliških uprizoritvah ni nikoli ilustrativna, temveč odmerjeno sugestivna. V svoji obliki išče stik z odrskim dogajanjem in sočasno z gledalcem. Do obeh pristopa tankočutno in spoštljivo. Vzajemne komunikacije ne išče prek vsiljene ali ploščate sporočilnosti, ampak vedno sprejemniku dopušča prostor za lastno investicijo razuma in emocij. Sam bi morda rekel, da »tiholazi« znotraj zapletene mreže besedila, igralcev in igralk, režije in občinstva. Njegov angažma se upira predvidljivosti, kar je tudi presežna vrednost njegovega skladateljskega profila, ki ga v gledališki ali filmski medij vedno vnese v polnem sožitju z dano predlogo in ustvarjalno ekipo. Je skladatelj, ki zna natančno prisluhniti režijskim konceptom, njihovim nameram in učinkom, toda kljub temu se v njegovi glasbi še vedno skrivajo tudi močan lastni izraz in odtenki intimnega. Zaradi obzirne kooperativnosti z zasedbo, hkrati pa trdnega zasledovanja lastnih vzgibov, mu lahko kot ustvarjalcu pripišemo ne le izjemno profesionalno držo, pač pa predvsem dragocenost osebnosti kot take.
V zadnjih dveh letih je ustvaril kar 24 glasbenoscenskih del (kompozicij in aranžmajev). Redno je sodeloval s priznanimi režiserji, kot so Mateja Koležnik, Ivica Buljan, Janez Pipan, Silvan Omerzu, in z drugimi. V tujini je med drugim ustvarjal v gledališčih Residenz Theater München, Hrvatsko narodno kazalište Zagreb, Teatro Municipal Joaquim Benite Lisboa, na Bitefu v Beogradu in v celovškem gledališču Stadttheater Klagenfurt. Širok razpon v raznolikosti delovanja ni le odraz njegove osebne afinitete, pač pa tudi sposobnost, kako se z močjo glasbe približati tako odraslemu kot tudi otroškemu občinstvu. Obe polji Mitja Vrhovnik Smrekar pojmuje enakovredno. Med njima ne vidi vrednostnih razlik. Njegova glasba je zmeraj dodelana, njegov odnos senzibilen in motrenje celote analitično. Je svojevrsten in skrben preučevalec otroške in odrasle duše. Skozi glasbo išče nevidne poti do njihovih podzavestnih (arhetipskih) leg, čustvenih votlin in racionalno shranjenih spominov.
Ustvarjalna ekipa za komorni koncert Shakesoneti, foto Cankarjev dom
V svoje območje delovanja vpenja širok spekter različnih glasbenih žanrov: od popa, rocka, jazza, avtorskega šansona do klasične in sodobne resne glasbe. Iz njegovega opusa v zadnjih dveh letih poleg številnih sodelovanj pri gledaliških uprizoritvah posebej poudarjamo pomen kompleksne uglasbitve sonetov Williama Shakespeara z naslovom Shakesoneti v produkciji Cankarjevega doma. Glasbena inscenacija Shakesoneti se poigrava z avdiovizualno naravo poezije in s svojo sodobnostjo osmišlja govorno in glasbeno pesniško izročilo. Mitja Vrhovnik Smrekar je uglasbil enajst Shakespearovih sonetov, ki jih je nato skupaj z izbrano zasedbo uprizoril v obliki komornega, intimnega koncerta, v katerem se ves čas blagodejno in nepretenciozno, a zato nič manj doživljajsko, pretakajo momenti recitala, šansona in performativnega.”
Zala Dobovšek