Tomaž Lavrič polnokrvni risar, režiser in scenograf

Dobitnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2017 je slikar in ilustrator Tomaž Lavrič. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo. Profesionalno se ukvarja z ilustracijo, politično karikaturo in stripom. Je dolgoletni stalni sodelavec revije Mladina. Njegovo najbolj znano delo s področja stripa je satirična pasica Diareja, ki izhaja v Mladini od leta 1988. Zbrana dela Diareje so izšla leta 2003 v knjigi na 560 straneh. Nagrado Prešernovega sklada je prejel za stripovske objave v minulih dveh letih ter knjigi – stripa  Lomm in Tolpa mladega Ješue.

Tomaž Lavrič, foto Wikipedija

Leta 2015 mu je predsednik Borut Pahor podelil medaljo za zasluge Republike Slovenije za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. V utemeljitvi je bilo zapisano, da se avtor rad poigrava in skače iz humorja v realizem, iz socialnih tem v znanstveno fantastiko, iz karikatur v abstrakcijo ali znakovno risbo. Vse to počne mojstrsko, z veliko humorja in očarljivosti, pa tudi provokativnosti. Lavrič na podelitev odlikovanja ni prišel. V njegovem imenu je odlikovanje sprejel Robert Botteri.

Razstava Tomaža Lavriča v Galeriji CD, foto CD/Sunčan Stone

Izdani stripi v albumih v Sloveniji

Je, ben’t (skupinski) (Tribuna, 1988). Diareja 1, 2, 3 (Fabrika 13, 1988-1989), Rdeči alarm (Cult Comics, 1996), Ratman (Cult Comics, 1997), Bosanske basni (Cult Comics, 1997), Ekstremni športi (Mladina, 2001), Diareja 1988-2002 (Mladina, 2002), Slepo sonce (Stripburger, 2004), Sokol in golobnica (Mladina, 2008). Ekstremni športi 1 (Mladina, 2009) (ponatis), Ekstremni športi 2 (Mladina, 2009), Novi časi (Stripburger, 2010), Appoline (Risar, 2010) (avtor risbe). Rdeči alarm (Stripburger, 2010) (dopolnjena izdaja), Dekalog 4 (Buch, 2011) (avtor risbe), Evropa (Buch, 2014) (integral z novo pobarvano tretjo epizodo), Bosanske basni (Buch, 2014) (ponatis), Lomm (Buch, 2015) (integral z dodanim novim epilogom), Tolpa mladega Ješue 1, Čarodej (Buch, 2017)

Albumi izdani v tujini

Fables de Bosnie (Francija / Editions Glenat, 1999), La cavale de lézard (Francija / Editions Glenat, 1999), Racconti Di Bosnia (Italija / Magic Press, 2000), Temps nouveaux (Francija / Editions Glenat, 2001), Le Décalogue – Le Serment (Francija / Editions Glenat, 2001), Le Décalogue – Le XIème Commandement (Francija / Editions Glenat, 2003), Lomm – L’arbre des volants (Vents D’Ouest, 2002), Lomm – Les enfants des racines (Vents D’Ouest, 2003), Lomm – La tribu des hommes purs (Vents D’Ouest, 2004), Europa Sans Frontiere / Evropa – Arrivées (Glenat, 2003), Europa Sans Frontiere / Evropa – Circuit (Glenat, 2004), Ekstremni sportovi (Hrvaška / Mentor, 2005), Bosanske basne (Hrvaška / Fibra, 2006), Glista u bijegu (Hrvaška / Fibra, 2008), Europa (Hrvaška / Fibra, 2009), Nova vremena (Srbija / Omnibus, 2011), Crveni alarm (Hrvaška / Fibra, 2012).

“Tomaž Lavrič (1964) je vrhunski stripovski avtor in karikaturist. Po srednji šoli za oblikovanje je nadaljeval študij na slikarskem oddelku likovne akademije. Svojo umetniško pot je začel s karikaturami v Mladini leta 1987, leto kasneje pa je začel objavljati satirični strip Diareja, ki je v širši javnosti njegovo najbolj prepoznavno delo. V devetdesetih letih sta izšla tudi albuma Rdeči alarm, hommage ljubljanski pankerski sceni, in v tujini večkrat nagrajene Bosanske basni, ki sodita med najboljša dela devete umetnosti pri nas. Vsa leta je ob stripih risal tudi pronicljive in lucidne karikature, ki jih je v Mladini objavljal predvsem v rubrikah Rolanje po sceni in Izjava tedna.

Tomaž Lavrič – Diareja, Mladina

Novembra 2015 je dr. Jure Mikuž kot kurator v Cankarjevem domu pripravil odmevno študijsko razstavo o Lavričevih stripih s pomenljivim naslovom Čarobni jezik stripa. Na razstavi in v spremljajočem katalogu je detajlno analiziral njegovo risbo v več slogih, od realizma do različno stiliziranih stripov, dinamiko in anatomijo figur, montažo posameznih stripovskih sličic v kompozicijsko celoto, pa tudi predstavil reference iz slikarstva, kiparstva, fotografije in filma, ki jih lahko zasledimo v Lavričevih stripih. Posebno pozornost je namenil kontrastnim črno-belim odnosom, ki so bili tudi v ospredju razstave Črno beli svet v Pritličju. Lavrič je mojster igre svetlobe in senc, kar je razvidno tudi iz razstavljenega stripa Mirjana, v katerem nam avtor samo na dveh straneh prikaže vse svoje poznavanje stripovskega jezika. V zadnjih dveh letih pa sta Lavričevo umetniško ustvarjanje zaznamovala predvsem dva stripa, Lomm in Tolpa mladega Ješue.

Lomm je zgodba o odraščanju in boju za obstanek. Predvsem pa je Lomm hvalnica telesu. Lavrič je izjemen risar, ki se ponaša z odličnim poznavanjem človeške anatomije in s pretanjenim čutom za plastično ponazoritev človeškega telesa. Razkošno risane figure, ki vizualno bolj spominjajo na skulpture kot na le dvodimenzionalno podobo na papirju, osvetljuje z več zornih kotov v različnih položajih in kretnjah s trdno kompozicijsko gradnjo in suvereno postavitvijo v prostor. Fascinantni so prizori boja med dvema protagonistoma v krošnji drevesa, kjer nas prepletenost mišičastih teles spominja na antično skulpturo Laokontova skupina. Na helensko umetnost še posebej asociirajo ljudske figure, ki so s fiziognomijo in frizurami starogrških junakov videti kot oživeli antični kipi. Tudi eksterier je povsem povezan s figuraliko, saj so drevesna debla in veje v popolnem sozvočju z dinamiko likov, gomile plazečih se in ležečih teles pa se stapljajo z zemljo in oblikujejo svojevrsten relief mračne pokrajine.

Tolpa mladega Ješue je Lavričeva interpretacija Jezusovega mladostnega portreta, pri katerem uporablja večje število kadrov z različnimi perspektivami, kar še povečuje dinamičnost in raznolikost ekspresivne risbe. Lavrič namreč ni samo polnokrven risar, je tudi režiser, ki nam skozi zaporedje sličic nazorno prikaže figure v gibanju v različnih položajih in filmskih planih. Razkošna scenografija z množičnimi prizori, ki nam jih avtor predstavi iz različnih pogledov in zornih kotov nam skupaj z avtentično kostumografijo še poveča užitek vizualnega ugodja. Poleg pronicljive karakterizacije likov, portretne mimike in izvrstne anatomije koščenih teles pa na stripovskih tablah dominirajo roke, ki jih Lavrič z lahkoto riše v vseh mogočih položajih. Tolpa mladega Ješue tako po vsebinski kot likovni plati sodi v sam vrh slovenskega stripa.”

Iztok Sitar