Javna agencija za knjigo je te dni prvič na formalnem obisku v Sloveniji gostila vodstvo Frankfurtskega knjižnega sejma, največje tovrstne manifestacije na svetu. Slovenijo sta obiskala direktor sejma, Jürgen Boos, in voditeljica programa »častna gostja« Simone Bühler. Cilj obiska je potrditi željo in kandidaturo Slovenije, da postane častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma leta 2021. Vlada RS je leta 2014 sicer potrdila kandidaturo Slovenije kot častne gostje mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu že za leto 2018, vendar je očitno kandidatov za to pomembno kulturno, založniško, knjigotrško in literarno priznanje v svetu ogromno.

Obisk nemških gostov pri predsedniku Borutu Pahorju, častnem pokrovitelju projekta Slovenija – častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, foto tiskovno gradico JAK/STA/ Daniel Novakovič

Gosta sta obiskala številne založbe in knjigarne, srečala sta se z avtorji, med njimi tudi z Majo Haderlap, Borisom A. Novakom, Dragom Jančarjem in Janijem Virkom. Poleg Narodne in univerzitetne knjižnice sta si ogledala Narodno galerijo, Semeniško knjižnico, Plečnikovo hišo, Moderno galerijo ter osrednjo enoto Mestne knjižnice Ljubljana. Srečala sta se tudi s predstavniki Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih založnikov in Goethejevega instituta.

Simone Büchler, foto FR/ Andreas Arnold

Včeraj sta opravila formalne pogovore z ministrom za kulturo Antonom Peršakom in s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki je ob tej pomembni priložnosti prevzel tudi častno pokroviteljstvo kandidature Republike Slovenije za častno gostjo Frankfurtskega knjižnega sejma, kar izkazuje, da gre za projekt nacionalnega pomena in edinstveno priložnost za mednarodno predstavitev in uveljavitev literature in kulture naše države, ne le v Nemčiji, temveč globalno, saj je Frankfurtski knjižni sejem globalna kulturna platforma.

Na Frankfurtskem knjižnem sejmu se v prihodnjih letih kot države častne gostje predstavljajo Francija (2017), Gruzija (2018), Norveška (2019) in Kanada (2020), Slovenija pa je med državami kandidatkami za nastop leta 2021, takrat praznujemo tudi 30-letnico osamosvojitve, v drugi polovici leta pa predsedujemo Svetu EU.

Jürgen Boos in Maja Haderlap

O izbiri častne gostje odloča nadzorni odbor sejma na predlog direktorja sejma, odločitev o naslednji državi bo najverjetneje znana konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Javna agencija za knjigo z aktivno podporo slovenskih založnikov in drugih deležnikov s področja kulture izvaja pripravljalne in organizacijske aktivnosti za ta projekt že od leta 2015, večdnevni obisk vodstva sejma v Sloveniji na povabilo Javne agencije za knjigo pa je pomembna potrditev, da je slovenska kandidatura obravnavana resno.

Aleš Novak, direktor Javne agencije za knjigo: »Projekt Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma nedvomno sodi med najpomembnejše na področju mednarodnega predstavljanja in širše uveljavitve slovenske kulture v mednarodnem prostoru, ne samo v Nemčiji. Na Javni agenciji za knjigo v zadnjem obdobju razvijamo okoliščine za čim uspešnejšo predstavitev, obisk vodstva sejma je za nas potrditev, da smo jih v dosedanjih pripravah in z načrtovanimi dejavnostmi prepričali o resnosti svojih namer in tudi o potencialu vseh deležnikov na področju knjige in kulture za uspešno izvedbo tega pomembnega projekta.«

Jürgen Boos, foto Publishing Perspectives

“V dveh dneh sem o Sloveniji izvedeč več, kot sem si predstavljal”

Jürgen Boos, direktor Frankfurtskega sejma: »V dveh dneh sem o Sloveniji izvedel več, kot sem si predstavljal, s sodelavko se vračava z zelo močnimi vtisi. Pomen literature in kulture nasploh je tukaj zelo velik. Mreža javnih knjižnic in stabilna državna podpora založništvu, ki je pri tako majhnem trgu zelo pomembna, sta me fascinirali. Verjamem, da ima Slovenija v mednarodnem prostoru še veliko za pokazati.«

Za častno gostjo ima taka predstavitev dvojni pomen: omogoča postavitev literature in kulture izbrane države na največjem knjižnem sejmu na svetu v središče pozornosti tako obiskovalcev sejma kot medijev, vpliva pa tudi na knjižno industrijo te države in na njene mednarodne izkoristke.

Cilji Frankfurtskega knjižnega sejma v programu Častna gostja so pomoč založniški industriji in kulturnim ustanovam izbrane države, da delujejo bolj povezano na mednarodni ravni in s tem omogočijo svoji literaturi večjo prepoznavnost v svetu ter številnejše prevode iz svojega jezika. Z vidika knjižne industrije vodi k izboljšanju trgovanja z avtorskimi pravicami, založnikom pa pomaga ustvarjati mednarodne stike tudi po izteku sej­ma in leta, v katerem država nosi naziv Častna gostja. Zaradi tega ima koristi celotna knjižna industrija, ki zaradi močne promocije predstavljenih avtorjev in povečane prisotnosti založnikov na največjem knjižnem sejmu prejme dodatno pozornost. Medijem in splošni javnosti program Častne gostje omogoča spoznavanje literature in kulture predstavljene države ter hkrati spodbuja radovednost za širše spoznavanje njenega družbenega okolja. Splošni kulturni program, ki spremlja sejemski program Častne gostje, hkrati pomaga ustvarjati trajnostne mednarodne kulturne odnose (spodbuja kulturne izmenjave in dialoge), povečuje pa tudi turizem.

Projekt je zato zamišljen tako, da bo povezoval kulturni, gospodarski (založbe, tiskarne, oblikovalski sektor v povezavi s podjetništvom in filmsko industrijo) in turistični sektor. Optimalni predvideni cilji so med drugim: izboljšanje trgovanja z avtorskimi pravicami, povečanje prepoznavnosti slovenske kulture v tujini (vizualna umetnost, film idr.) in prepoznavnosti Republike Slovenije kot turistične destinacije, povezovanje podjetij s področja tiskarstva ter izboljšanje trgovanja slovenskih oblikovalskih izdelkov ter povečanje števila prevodov slovenske literature idr. Do leta 2013 je bilo v nemščino prevedenih 582 del slovenskih avtorjev, v angleščino 304, do nastopa Slovenije kot častne gostje pa naj bi se število prevodov slovenskih avtorjev v nemški in angleški jezik letno povečalo za 30 odstotkov, po predstavitvi pa naj bi se število prevodov še poviševalo. Cilj predstavitve je tudi povečanje števila izdanih del slovenskih avtorjev pri uglednih založbah z nemškega govornega področja.

Izvedba projekta

Vlada Republike Slovenije bo za projekt namenila 2.500.000 EUR, izvedbo projekta pa je zaupala Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. V okviru predvidenih sredstev se bo Slovenija med drugim predstavila na prepoznavnem razstavnem prostoru, velikem okvir­no 2500 m2, ki ga bo uredila v skladu s svojim konceptom. Tam bo izvedla del programa, organizirala spremljevalni program, s pomočjo katerega namerava povečati prepoznavnost slovenskega oblikovanja, izvajala projekte s pomočjo slovenske gospodarske diplomacije, knjigo povezala s turizmom in v ta namen uvedla posebne projekte, izvedla bo program za podporo prevodov, približno leto pred predstavitvijo pa bo naša agencija v sodelovanju z Veleposlaništvom RS v Nemčiji v Frankfurtu odprla tudi informacijsko pisarno.

Po najnovejšem in arhivskem gradivu JAK in MK pripravil

Marijan Zlobec