KRITIK.si

Enainštirideseti sejem umetnosti Arte Fiera na bolonjskem sejmišču se danes izteka. Obiskali smo ga včeraj in dobili marsikateri vtis, kaj se vsaj v enem segmentu dogaja na likovnem trgu in v likovni ustvarjalnosti predvsem v Italiji, saj je bilo na sejmišču več kot devetdeset odstotkov italijanskih galerij. Zakaj je tako, je vprašanje nove orientacije sedanjega vodstva in interesa tujih galeristov, da v Bologno sploh pridejo. Poglejmo najprej, kaj je o sejmu še pred njegovim ogledom za potnike v avtobusu na poti v Bologno uvodoma pripravila dr. Majda Božeglav Japelj, muzejska svetovalka Obalnih galerij Piran.

Umetnost je duhovna hrana, vse fotografije Marijan Zlobec

“Angela Vettese, italijanska umetnostna zgodovinarka, filozofinja, kuratorka, docentka, publicistka in, od leta 2016, tudi umetniška direktorica bolonjskega sejma, napoveduje živahno štiridnevno dogajanje. To naj bi bilo osredotočeno na preplet med moderno in sodobno umetnostjo, kjer bo imela posebno mesto fotografija. Sejem bo ponudil vrsto zanimivih vzporednih iniciativ, ki kažejo na njegovo odprtost do različnih tipologij umetnosti, ne zgolj skozi številne razstave, temveč tudi s performansi, javnimi tribunami (talks) in raznoliko ponudbo umetniških publikacij.

Bolonjski sejem je najpomembnejši sejem moderne in sodobne umetnosti v Italiji ter eden od treh najstarejših v Evropi. Če so organizatorji o lanskem govorili v presežkih – na njem je na primer sodelovalo 190 galerij -, pa je letošnji v znamenju »manj je več« ali, kot svojo selektivno držo zagovarja Angela Vettese, “v umetnosti številčnost nikoli ni bila znamenje kakovosti”.

Allemandi ponuja najlepše in najdražje monografije

Med velikim številom prijavljenih galerij je namreč komisija galeristov in strokovnjakov z drugih področij umetnosti (univerzitetni profesorji – docenti, arhitekti, umetnostni zgodovinarji …) opravila zelo strogo selekcijo. Pri tem je bila pozorna na kakovost, na doslednost pri vodenju razstavne politike skozi čas, na dovzetnost posamezne galerije za aktualne umetniške pojave, ki se kasneje odzivajo tudi na trgu umetnin, ter kuratorski pristop pri predstavljanju umetniških del v sejemskih boksih. Posebne pozornosti so bile deležne tudi neodvisne produkcije. »Zato«, pravijo organizatorji, »sta ključni besedi tega sejma: kuriranje in trg.«

Najnovejše monografije vabijo na več štantih

V 25 in 26 paviljonu je razvrščenih 153 galerij (le 11 je tujih) s 178 razstavljalci, ki jih bomo lahko našli znotraj posameznih sekcij. V osrednjih dveh, MAIN SECTION in SOLO SHOW (skupaj 141 galerij), bomo razbirali že omenjen preplet moderne in sodobne umetnosti brez običajnih zgodovinskih mejnikov.

Druga sekcija NUEVA VISTA ponuja le tri galerije z nekaterimi zaslužnimi umetniki. Namen kuratorja te butične sekcije (Simone Frangi) je bil, da se umetnost izbranih avtorjev ponovno preveri oziroma kritično ovrednoti. Znotraj komercialnega sejma je kustos želel vzpostaviti neke vrste ravnovesje med njihovo posebno, na neki način zahtevno, umetniško produkcijo in možnostjo, da slednja ne ostane zgolj razstavni eksponat, temveč da najde tudi na trgu svojega kupca.

Pod taktirko direktorica sejma se SEKCIJA FOTOGRAFIJE fokusira na samo tehniko fotografiranja. Zanima jo meja, ki ločuje umetnika-fotografa od nekoga, ki se s svojim smart device ima za fotografa z veliko začetnico. »Danes smo lahko vsi fotografi, pravi Vettesejeva, » a bodimo pozorni na sodobne umetnike, ki nam ponujajo nove vizualne modele.«

SPECIAL PROJECTS (kuratorka Chiara Vecchiarelli) izpostavlja akt performansa ne zgolj na sejmu, temveč tudi v galeriji MAMBO ter v nekaterih drugih muzejskih hišah po mestu. Ta projekt je v znamenju štiridesete obletnice znamenitega performansa z naslovom Impoderabilia , ki sta ga leta 1977 v sklopu bolonjskega sejma izvedla gola Marina Abramović in njen partner Ulay.

Egipčan Omar Hassan med nagrajenci Under 30 Euromobil

Letošnji sejem je še veliko več, kot je bilo našteto, so prepričani organizatorji, vključno z zgodovinsko Nagrado Under 30 Euromobil, enajsto po vrsti, ter filmsko ponudbo z naslovom Viva l’Italia v arheološkem muzeju in številnimi javnimi srečanji ter pogovori na temo umetniškega trga.

ART CITY BOLOGNA – peti zapovrstjo – je program pobud pod patronatom bolonjske občine in sejma. Organiziranih je 100 dogodkov, od razstav, performansov, konferenc, filmskih projekcij in otroških laboratorijev, s katerimi je prost vstop ponujalo 55 prizorišč.

Marc Quin – Sphinx – Road to Enlightenment, 2007, lakiran bron

Kot posebno stičišče pogledov na mesto se ponuja ART CITY Polis: dialog med zgodovinskim mestom in sodobno umetnostjo ter razmislek o možnostih novodobnega sobivanja. Gre za promocijo razstav in intervencij sodobnih umetnikov, ustvarjenih v neposrednem dialogu z izbranimi historičnimi prostori. ” (Pripravila Majda Božeglav Japelj

Umetost se s sejmov seli direktno h kupcem ?

Obiskovalec bolonjske Arte Fiera, ki je tja zahajal še pred krizo leta 2008 in dalje, bo zlahka opazil, da se kriza, čeprav trdijo, da je ni več, še nadaljuje. Pravzaprav je težko reči, kaj vse je očem skrito in do kam razgalja podobo sodobne likovne umetnosti sam sejem. Umetnost je močnejša kot sleherni sejem na svetu; ne le v Italiji, Nemčiji, Švici, Španiji, Veliki Britaniji, ZDA…

Slovakinja Katarina Janeckova – Happy Day, 2015, nagrada Under 30 Euromobil

Sejem je zgolj ena izmed panoram, kot si jo privoščijo najprej tisti galeristi, ki finančno in organizacijsko sploh lahko kandidirajo za udeležbo, in oni, ki so komisijsko izbrani.

Včasih je bil bolonski sejem nekako razdeljen na dva dela: zgodovinskega in aktualnega; danes zgodovinskega skorajda ni več, ker so očitno vse zanimive umetnine iz prve polovice 20. stoletja in še krepko čez že prodane. Celo osemdeseta leta italijanskega slikarstva se na sejmu ne dobijo več.

Morala zgodbe je: vlagajte v mlade nadarjene umetnike, tako kot jih nagrajuje Euromobil, pa tudi nekateri drugi, kot banke, zavarovalnice, podjetja in podjetniki.

Kje je tu Slovenija je precej komično, da ne rečem groteskno vprašanje. Pogoji, v katerih delujejo slovenski umetniki in tu še posebej galerije, je neprimerljivo. Mi smo z eno besedo reveži, pri čemer ni razlike, ali smo to hote ali nehote, vede ali nevede.

Rokometaši z bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu so potožili, da v tako slabih razmerah ne deluje nobena primerljiva reprezentanca. Kaj naj rečejo umetniki in galeristi ? Oni so tiho, ker jih je sram priznati, da nimajo niti za najbolj golo preživetje. Včasih so v Bologno še prihajali, danes jih ni več.

Anthony Cragg je bil tako slabo zastopan glede na svoja siceršnja dela, da ga resen zbiralec tu ne bi kupil

Nagrade Euromobil niso edine. Omenimo še Premio della Fondazione Videoinsight, ki jo podeljuje Rebecca Russo kot predsednica.

Igor Mitoraj (1944 – 2014) – Posmrtna predstavitev na Arte Fiera

Posebna nagrada je za najboljšo ali najbolj ustvarjalno instalacijo, ki jo podeljuje Rotary Valle del Samoggia.

Tommaso Ottieri – Scala, 2017, olje na platno

Prav tako je nagrada Contemporary Young, ki jo podeljujejo mladi bolonjski podjetniki in je namenjena vsem umetnikom do 35 let na Arte Fiera, ki so se prijavili za sodelovanje na temo Art is Work – Is Work Art ? vsaj z enim delom na to temo. Nagrada je odkup najboljšega dela za zbirko Giovani Imprenditori di Unindustria Bologna.