Ljubljana Festival je pred dvema letoma v koprodukciji z Dramo SNG Ljubljana v Poletnem gledališču v Križankah uprizoril Goethejevega Fausta v režiji Tomaža Pandurja. Predstava se je zatem preselila na oder Ljubljanske drame. Španija pa se je sedaj odločila, da bo v spomin na Tomaža Padurja pripravila njegov festival. Iz Ljubljane bo gostovala predstava Fausta, iz Maribora pa Brezmadežna/Immaculata z Natašo Matjašec Rošker. V Madridu bodo odprli še fotografsko razstavo Aljoše Rebolja o Pandurjevih predstavah in mednarodnih igralcih v njih.
Tomaž Pandur po predstavi Fausta v Križankah leta 2015, foto Marijan Zlobec
Kaj to pomeni za uveljavitev slovenske gledališke kulture, si ni težko predstavljati, še bolj pa se pokaže, kako je naš pokojni režiser cenjen v sami Španiji in kaj jim je s svojimi predstavami dal.
Že leta 2011 je gledališki režiser Tomaž Pandur prejel visoko državno odlokovanje Kraljevine Španije – red Izabele Katoliške – za zbliževanje obeh držav in za izjemne umetniške dosežke v Španiji.
Red Izabele Katoliške, podelili so mu ga na španskem veleposlaništvu v Ljubljani, je eno najvišjih državnih priznanj, ki jih Španija podeljuje domačim in tujim posameznikom, ki prispevajo k izboljšanju prijateljskih odnosov in sodelovanju države z mednarodno skupnostjo.
Zadnja Pandurjeva tiskovna konferenca v Križankah, skupaj z direktorjem Drame SNG Igorjem Samoborom, foto Marijan Zlobec
Tomaž Pandur je prejel špansko odlikovanje pred slovensko premiero predstave Somrak bogov v okviru Ljubljana Festivala, kjer so bile od 12. do 14. julija 2011 tri predstave.
Na svoji pomembni mednarodni poti je Pandur pripomogel k boljšemu poznavanju španske kulturne scene, njenih igralcev in gledaliških strokovnjakov ter odpiral nove poti sodelovanja Španije ne le s Slovenijo, temveč tudi z ostalimi državami EU. Njegova dela so nesporno požela velik uspeh pred španskim občinstvom, lahko bi zatrdili, da gre za vodilno osebo pri tkanju kulturnih vezi med Španijo in Slovenijo, je zapisano v utemeljitvi odlikovanja.
Aplavz v Križankah za nastopajoče in Tomaža Pandurja, foto Marijan Zlobec
Pandur je med drugim sodeloval s španskimi gledališkimi ustanovami, kot so gledališki festival Merida, Špansko gledališče (Teatro Espanol), Gledališče Fernan Gomez/Kulturni center mesta Madrid, Španska plesna organizacija in Narodni dramski center/Gledališče Maria Guerrero.
Igor Samobor, foto Aljoša Rebolj
Med tujimi umetniki, ki jih je Španija odlikovala z redom Izabele Katoliške, so kolumbijski slikar Fernando Botero, špansko-ameriški klasični kitarist Pepe Romero, mehiški pisatelj Carlos Fuentes in mehiška pevka Chavella Vargas.
Polona Juh, foto Aljoša Rebolj
Izabela Katoliška je bila sicer španska kraljica, ki je združila Španijo, in “dala zeleno luč” raziskovalcu in pomorščaku Krištofu Kolumbu, da je 3. avgusta 1492 odplul proti novemu svetu, ki ga danes poznamo kot Ameriko.
Branko Jordan, foto Aljoša Rebolj
Mednarodna gledališka pot Fausta se je začela neposredno po ljubljanski festivalski premieri v Križankah in še pred repertoarno premiero v Drami konec oktobra 2015. Predstava se je namreč iz Križank preselila v Guanjuatu, kulturno prestolnico Mehike, na 43. Cervantesov mednarodni festival. Marca lani je predstava Fausta gostovala v Bogoti v Kolumbiji na 15. Ibero-ameriškem gledališkem festivalu. Maja je sledilo gostovanje na Češkem; na festivalu progresivnega gledališča Gledališki svet Brno 2016. Naslednje gostovanje je bilo že junija v Skopju na Mednarodnem festivalu gledališča Makedonski Naroden Teatar (MNT-Fest) in oktobra kot osrednja in zaključna predstava Seulskega festivala uprizoritvenih umetnosti 2016. S Faustom se je potem začel 5. Mednarodni gledališki festival Interference v Cluju na Madžarskem.
Branko Šturbej, foto Aljoša Rebolj
Sedanje gostovanje Fausta v Madridu, v osrednjem španskem nacionalnem gledališču Teatro Español, je morda vrhunec gostovanj in predstav Fausta. A tega ne vemo zagotovo, saj bo konec junija 2017 uprizoritev Fausta postala prva slovenska predstava v slovenski zgodovini, ki bo gostovala na Kitajskem in celo kot otvoritvena predstava mednarodnega festivala osrednjega kitajskega nacionalnega gledališča – Ljudskega gledališča v Pekingu.
Igor Samobor, foto Aljoša Rebolj
Objavljamo španski informaciji o Pandurjevem Faustu in Immaculati v Madridu
MAD-TOMAZ PANDUR
El Teatro Español rendirá homenaje a Tomaz Pandur con “Fausto” e “Inmaculata”
Madrid, 25 ene (EFE).- El Teatro Español rendirá homenaje al director de escena esloveno Tomaz Pandur, fallecido a los 53 años el pasado 12 de abril, con los montajes de su último trabajo, “Fausto”, y el de “Inmaculata”, basada en la obra de Colm Toibin.
El director de teatro, cine, ópera y ballet, uno de los regidores más aclamados de Europa, murió de un infarto en Skopje (Macedonia) y lo hizo en brazos de sus compañeros, cuando ensayaban en el Teatro Nacional “El Rey Lear”, de Shakespeare.
Pandur tenía una especial relación con España, donde había dirigido varios montajes, y con sus actores, especialmente Blanca Portillo, “su” Hamlet.
El Español ha programado, adaptado por su hermana, Livija, el último trabajo teatral de Pandur, “Fausto”, que se podrá ver entre el 2 y el 5 de febrero en la sala principal de ese coliseo.
A esta obra le seguirá, del 10 al 12 de febrero y también en la sala principal del Español, “Inmaculata”, una particular biografía de María, la madre de Cristo.
Además, a partir del 31 de enero estarán expuestas en la plaza de Santa Ana de Madrid 30 fotografías de gran formato de Alojsa Rebolj de las obras de Pandur con protagonistas como Roberto Enríquez, Blanca Portillo, Belén Rueda, Ana Wagener y Asier Etxeandía, que interpretaron montajes del esloveno como “Hamlet”, “La Caída de los Dioses”, “Fausto” y “Barrocco”. EFE
Brezmadežna/Immaculata, foto Aljoša Rebolj
Nataša Matjašec Rošker kot Brezmadežna/Immaculata, foto Aljoša Rebolj
Inmaculata – Homenaje a Tomaž Pandur
Adaptación Livija Pandur y Tomaž Pandur
Del 10 al 12 de febrero de 2017
Sala Principal
Basada en la novela de Colm Tóibín ‘El testamento de María’.
Hace dos mil años comenzó a escribirse la biografía de María, la madre de Cristo. Fue representada y descrita innumerables veces, pero cada paisaje de su historia tiene el mismo motivo: el motivo de una mujer que perdió a su hijo. La soledad después de la pérdida es infinita, la historia de la pérdida es inexplicable; Su viaje es un viaje a lo largo del borde de un abismo, donde cada pensamiento se convierte en una navaja y ninguna herida sana jamás.
Entramos en su desperdiciado jardín, donde ningún niño volverá a jugar.
Entre las grietas de este texto, en sus espacios íntimos de pensamiento, anticipamos trampas que sobrevivieron a través del tiempo, representando alguna memoria antigua ontológica, mientras que su verdad sigue siendo un enigma. Ella sigue siendo incomprendida, sola, diferente, divina y mortal. Pero se convirtió en una heroína, un icono, un ídolo. Una de esas mujeres que inspiraron el arte una y otra vez. (Obra en esloveno con sobretítulos en español).
Ficha artística
- Dirección
- Livija Pandur
- Con
- Nataša Matjašec Rošker
- Ficha artística
- Diseño de Escenografía: Marko Japelj
Diseño de Vestuario: Leo Kulaš
Consultor de Sloveno: Janez Bostič
Musica: Boris Benko, Primoz Hladnik (Silence)
Colaboradores: Branko Jordan, Tibor Hrs Pandur, Edward Clug, Andreja Japelj, Marjeta Borštnar Mini, Janez Balažic
Diseño de Iluminación: Vesna Kolarec
Fotografía: Aljoša Rebolj
Traducción Español: Ana Pandur Predin
Stage manager: Polonca Rajšp
Diseño Espacio Sonoro: Gorazd Vever
Light master: Tomaž BreznikUna Producción de Drama of the Slovenian National Theatre Maribor.
Brezmadežna, foto Aljoša Rebolj
Marijan Zlobec