V Milanu vedno obiščem antikvariat Storica Libreria Bocca. Ni ga težko najti, saj je na sredini Galleria Vittorio Emanuele II; poleg katedrale, gradu Sforzesco, Scale, Palazzo Realle najbolj atraktivni predel mesta in še posebej najstrožjega središča.
Antikvariat Bocca v Milanu, vse fotografije Marijan Zlobec
Antikrariat je družinski in ga imajo že desetletja. Skoncentriran je samo na likovne monografije, kataloge, literaturo povezano z likovno umetnostjo, v zadnjem obdobju še z modo, oblikovanjem, fotografijo.
Umetniška pohodna tla, tu s Claro Bartolini
Njihova specialiteta je osebno sodelovanje s kupci z vsega sveta, ki se zanimajo za določena dela, avtorje… in jih poizkušajo najti zanje in za vsako ceno, kot se reče.
Ker so v Milanu, imajo stranke od povsod; prav pred mano je bila v antikvariatu skupina Kitajcev, ki je kupila knjig za tisoč evrov.
Antikvar Giorgio Lodetti in kritičarka Vera Agosti
Najraje pa sodelujejo z umetniki, pesniki, glasbeniki, kiparji, slikarji, ilustratorji in so odprti za vse. Nekajkrat so mi rekli, naj pripeljem kakega slovenskega umetnika, kar pomeni, da se zanimajo, kaj se dogaja pri nas. So člani Združenja italijanskih zgodovinskih antikvariatov oziroma knjigarn in izdajajo skupni časopis, mesečnik, kot je na primer naša Bukla.
Kitarist Claudio Rocca z umetniškim imenom Lou Ganega
Posebnost antikvariata so izbrane razstave majhnih likovnih del, s katerimi dopolnjujejo knjižne police do stropa, še posebej pa so z njimi pod pohodnim steklom sestavljena tla.
Umetnica Maddalena Rossetti
Imajo svojo spetno stran oziroma več strani, na katerih objavljajo svojo zgodovino in dogodke.
Pri nas imamo veliko antikvariatov brez dodane kulturne funkcije in posebnih vsebinskih orientacij ter mednarodnega pretoka literature, kar se pozna, ker za iskatelje področne literature niso zanimivi.
Libreria Bocca ima vedno v knjigarni okrog šest tisoč knjig, pravzaprav likovnih monografij in katalogov, če se le da čim večjega števila aktualnih razstav po Evropi in v ZDA.
Deluj lokalno, misli globalno, bi lahko rekli v njihovi praksi.
Pred odhodom v Scalo sem se na hitro srečal z avtorji kuturnega večera, na katerem so nastopili; likovni umetnici Clara Bartolini in Maddalena Rossetti, kritičarka Vera Agosti, kitarski spremjevalec Claudio Rocca z umetniškim imenom Lou Ganega, domačin pa je bil antikvar Giorgio Lodetti.
Maddalena Rossetti s prvimi darili
Imajo debelo knjigo umetniških vtisov, risb, ilustracij, zabeležk vseh znanih ali pomembnih gostov, ki so prestopili njihov prag, doma pa zbirko likovnih del z razstav pri njih.
Slabost antikvariata je nemara v tem, da je velika večina knjig ali katalogov unikatov oziroma redko dosegljivih del in so precej drage, nekateri katalogi pa so z razprodaj po polovični ceni.
V tem trenutku je najdražja Zervosova predstavitev kompletnega opusa Pabla Picassa. Pri njih stane 25 tisoč, na avkcijah pa bistveno več, tudi do 80 tisoč evrov, so mi povedali. No, bolj podrobno bi se reklo, da je originalna izdaja v 33 knjigah dosegla na avkcijah celo 200 tisoč dolarjev, potem pa so izdajo obnovili in dodali novejša Picassova dela, saj je Zervos umrl že leta 1970. Christian Zervos je v sodelovanju in prijateljevanju s Picassom popisal 16 tisoč slikarjevih del. Giorgio Lodetti mi je kasneje povedal, da so Zervosa že prodali, Bil je ponatis francoske izdaje, ki je sicer izšla v tisoč izvodih, medtem ko je bil original v angleščiji v 400 izvodih. Ponatis ima prav tako 33 knjig, s tem da so dodali nove fotografije Picassovih del.
Na njihovi spletni strani piše, da sega tradicija knjigarne v leto 1775. Sedaj jo vodi družina Lodetti z mednarodnimi izkušnjami, in kar ni brez pomena; njeno dejavnost podpirata tako mesto kot kulturno ministrstvo.
Marijan Zlobec