Svet Slovenske filharmonije zavaja javnost

1. Ni res, da je Svet SF »v času svojega mandata redno spremljal in nadzoroval zakonitost dela ter poslovanja javnega zavoda…« Svet se je sestajal le občasno in ni imel vpogleda v različne zlorabe, ki se jih je poslovodstvo SF redno posluževalo, včasih tudi ob podpori Sveta (»dobrodelni« koncert SF v Arboretumu, službena stanovanja…). Svet se je v reševanje krize v SF vključil šele po napovedi opozorilne stavke konec novembra, čeprav je bil na sejo Strokovnega sveta vabljen že 24. oktobra, takoj zatem, ko je orkester izglasoval nezaupnico dirigentu Urošu Lajovicu.
2. Ni res, da je Računsko sodišče RS pregledalo obdobje po letu 2012, ampak le leto 2012, za katero je na 60 straneh revizijskega poročila ugotovilo niz nepravilnosti, enako tudi v porevizijskem poročilu. Poslovodstvo je nekatere nepravilnosti odpravilo, druge le delno ali pa sploh ne.

Članica Stavkovnega odbora orkestra SF Barbara Kresnik, vse fotografije Marijan Zlobec

Tudi Inšpektorat RS za delo je ugotovil več nepravilnosti pri zaposlovanju. Posledično so imele tožbe oškodovanih za SF negativne finančne posledice – plačila odškodnin, odvetnikov in sodnih stroškov.

Izjava Sveta SF o »morebitnih« kršitvah, ki naj doslej ne bi bile »dokazane« – ob skorajda stotih pričah, pri čemer je po veljavni zakonodaji nesporno, da priče predstavljajo ključni dokaz v pravnih postopkih (npr. Osemnajsto poglavje Zakona o pravdnem postopku), predstavlja višek sprenevedanja.

3. Ni res, da »predstavnika zaposlenih nisva imela pripomb na poročila o delovanju in poslovanju zavoda«. Res pa je, da sva bila večinoma preglasovana – tako g. Miran Kolbl kot jaz.

Predsednica Stavkovnega odbora orkestra SF Marina Kopše

Zgolj primeroma, kako zadeve potekajo – tudi svoje sume v smislu zlorab pri izvedbi »dobrodelnega« koncerta v Arboretumu smo predstavniki delavcev redno izpostavljali, a smo bili vedno zavrnjeni s pavšalnimi pojasnili o tem, da je vse v redu. Nova dejstva, ki naše sume potrjujejo, pa smo izvedeli šele pred kratkim na blogu g. Marjana Zlobca. Predstavniki zaposlenih smo svoje sodelovanje pri upravljanju oz. nadzoru pogosto prisiljeni izvajati na način, ki ob sklicevanju na zakonodajo o dostopu informacij javnega značaja spominja na preiskave bančnih zlorab.

4. Ni res, da je »Stavkovni odbor 23. decembra zavrnil predlog direktorja Damjana Damjanoviča, da bi z dirigentom Urošem Lajovicem predčasno, vendar sporazumno prekinil pogodbo o sodelovanju.« Zavrnitev ustnega predloga direktorja je večinsko izglasoval orkester, obenem pa je še pravočasno predložil tudi nadomestnega dirigenta. Na predlog orkestra se je direktor odzval šele 28. decembra s pisno obljubo o prekinitvi sodelovanja z dirigentom Lajovicem po z njim izvedenem novoletnem koncertu. Dodal je še zavezo o pripravi dokumenta, ki bi orkestru  omogočil  soudeležbo pri izbiri bodočega dirigenta, vendar brez datumov in rokov izpolnitve  obljub. 29. decembra smo člani stavkovnega odbora prepričali orkester, da sprejmemo direktorjevo ponudbo. Zahtevali smo le pisno zavezo o obljubljeni prekinitvi sodelovanja z Lajovicem in okvirni rok za pripravo dokumenta o udeležbi orkestra pri izbiri dirigentov. To smo potrebovali zaradi predhodnih izkušenj z direktorjevimi praznimi obljubami. In za takšno se je izkazala tudi ta.

Pooblaščeni odvetnik stavkovnega odbora orkestra SF g. Dino Bauk je 29. decembra napisal direktorju sledeč predlog orkestra:

Pozorno poslušanje govornic in govornikov

»Začasna prekinitev stavke in izvedba novoletnega koncerta sta mogoči pod pogojem, da direktor še pred novoletnim koncertom z maestrom Lajovicem podpiše sporazum o prekinitvi sodelovanja po izvedbi koncerta (s čimer bi bilo zagotovljeno, da maestro Lajovic s takšnim dogovorom soglaša in ga sprejema) ter da se do jutri do 12. ure podpiše sporazum o začasni prekinitvi stavke, v katerem se ugotovi, katere zahteve stavkajočih so bile uresničene, katere še bodo in do kdaj ter katere zaenkrat še niso bile uresničene. K uresničitvi stavkovnih zahtev, ki niso v pristojnosti direktorja, pač pa v pristojnosti ministratva, bi se s podpisom izjave zavezal minister za kulturo.

Stavkovni odbor na odru SF

Glede na postavljene zahteve, pomeni zgornja ponudba orkestra zagotovo korak v smeri umiritve zadev, o katerem v svojem mailu piše gospod Zorn, ki pa žal ponovno uporablja ponesrečeno prispodobo »ulice« za oznako prizadevanj vrhunskega akademskega kolektiva, ki v resnici ne pove nič o orkestru samem, veliko pa o odnosu članov organov upravljanja do orkestra in s tem stavko, ki smo ji priča, samo dodatno legitimira.«

5. Ni res, da so člani orkestra SF strokovno nepreverjeni. Vsi glasbeniki v orkestru smo opravili avdicijo in enoletno poskusno dobo. Izjava Sveta SF, da bo »zaradi dvomov maestra Lajovica v strokovnost posameznih članov orkestra predlagal, da neodvisna komisija z avdicijo preveri usposobljenost zaposlenih v orkestru« predstavlja nedopusten poskus prevzemanja kompetenc, ki Svetu po Sklepu o ustanovitvi SF nikakor ne pripadajo.

Opozorilna stavka

Menimo pa, da bi bilo v pristojnosti sveta zahtevati preverjanje aktivnega znanja najmanj enega svetovnega jezika ter vsaj pasivno znanje drugega svetovnega jezika aktualnega direktorja, saj je to obvezni pogoj za zasedbo delovnega mesta (6. alineja 1. odstavka 10. člena Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda SF). Za razliko od članov orkestra, ki so svoj preizkus z avdicijo že opravili, direktor podobnega preizkusa namreč ni opravil. Iz dosedanje prakse – škodljive predvsem pri sodelovanju s tujino – je več kot očitno, da tega pogoja ne izpolnjuje, niti nam ni znano, da bi v vseh letih »predanega« direktorovanja stremel k izpolnitvi teh pogojev.

6. Izjava sveta SF o prevzemanju vloge mediatorja je dokaz njegove tudi siceršnje prakse izmikanja obveznostim in odgovornostim.  Po Zakonu o stavki (1. odst. 4. čl. in 8. čl.) mora svet zavoda kot organ, kateremu je napovedana stavka, v enaki meri kot direktor aktivno iskati rešitve stavkovne problematike in naj se ne bi samovoljno odmikal v nevtralni položaj »mediatorja«. To posebej bode v oči zato, ker je do zaostritve v SF privedla tudi pasivnost zunanjih predstavnikov v Svetu zavoda oz. njihova pristranska podpora direktorju.

Stavkajoči člani orkestra Slovenske filharmonije

7. Pri natolcevanju Sveta SF o zakonitosti stavke smo priča najbrž zadnjemu poskusu direktorja SF in predsednika Sveta, da prestavita težišče za nastanek krize v Slovenski filharmoniji s svoje odgovornosti na vprašanje odgovornosti Stavkovnega odbora orkestra SF kot glavnega krivca za povzročitev stavke. Zato je direktor filharmonikom posredoval Pravno mnenje v zvezi z zakonitostjo stavkovnih zahtev dr. Darje Senčur Peček, predstojnice Inštituta za delovna razmerja in socialno varnost pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. V  posredovanem mnenju je pomembna predvsem sledeča ugotovitev: »O zakonitosti ali nezakonitosti konkretne stavke lahko odloči le krajevno pristojno delovno sodišče v kolektivnem delovnem sporu.« Predsednik  je tudi pozabil omeniti zaključno opombo, s katero avtorica ne prevzema nobene odgovornosti, povezane z izidom morebitnega sodnega spora.

Slovenska filharmonija

Predsednik Sveta SF je navedeno mnenje zlorabil v poskusu, da zaposlenim in drugim zainteresiranim vsili svoje pravne domneve v podporo direktorju SF in – razume se – samemu sebi kot njegovemu zvestemu zaščitniku.

Izjava Sveta SF predstavlja tudi grožnjo ne samo stavkajočim temveč vsem zaposlenim v SF in je kot takšna nedopustna in nemoralna. Še več, predstavlja grožnjo tudi širšemu okolju javnih kulturnih ustanov, kjer so zaposleni iz podobnih razlogov kot filharmoniki nezadovoljni s stanjem, v katerem so se znašli.

Marina Kopše
predsednica Delavskega predstavništva SF
članica Sveta SF
predsednica Stavkovnega odbora orkestra SF