Vtis imam, da Plečnikova dediščina propada

Danes je velik jubilej, a se ga, kljub razglašanju v medijih, spominja bolj malo ljudi. Popoldan je bila maša v stolnici, a ni bila niti polna, kar pomeni kakih tristo vernikov. Pred tem sem bil  v Plečnikovi hiši v Trnovem, kjer so do tedaj zabeležili okrog 140 obiskovalcev, a vtis je bil kar prijeten, saj so se vodeni ogledi po dvajset minut vrstili drug za drugim. Na Plečnikov stadion bom šel kdaj drugič, saj se ga ne upam videti v živo, potem ko je že desetletje in več  v razsulu. Čez Plečnikovo tržnico grem skoraj vsak dan, v NUK po študijski potrebi, v Križanke med Ljubljana Festivalom, na Žale pa me še ne mika.

Maša v spomin na 60. obletnico smrti arhitekta Jožeta Plečnika, vse fotografije Marijan Zlobec

V Plečnikovo hišo je prišlo več tujcev, kar vendarle pomeni, da kdo “od zunaj ” zanj ve, a vsekakor je to še malo.

Zeta ni za kmeta, Drava je taprava

Danes ne bi bil toliko kritičen, kot bi si vse okrog Jožeta Plečnika zaslužilo, a bi vendarle opozoril, da je varovanje Plečnikove dediščine ne le slovenski, doslej slabo realiziran projekt, ampak evropski. Očitno pa ga Slovenija in še posebej Ljubljana ne znata kot takega predstaviti in zanj pridobiti večja evropska sredstva.

Plečnik ni bil le verižni kadilec, ampak je imel rad turško kavo

Plečnik še šestdeset let po smrti nima kataloga vseh svojih del, kot so ga Avstrijci oziroma umetnostni zgodovinar Otto Antonia Graff naredili za svojega arhitekta na prelomu 19. in 20. stoletja in Plečnikovega očitelja Otta Wagnerja v sedmih debelih knjigah velikega formata.

Vodstvo po Plečnikovi hiši v Trnovem

Izšle so tri knjige, ki jih je pred desetletji podprla Nova Ljubljanska banka, ko je bila še kredibilna. Izšli so katalogi Plečnikovih razstav v Pragi, zelo debel, v Parizu, bolj tanek, v Ljubljani, na Dunaju, angleška monografija o NUK, prevodi knjig Damjana Prelovška in Petra Krečiča, pa Andreja Hrauskyja in Janeza Koželja ter Tomasa Valene, knjige o Plečnikovih kelihih, sakralni arhitekturi…, nazadnje monografija o Zacherlovi hiši na Dunaju…

Bil je sorazmerno malo portretiran

Manjka znanstveno-kritični katalog,  catalogue raisonné, kot ga sicer nimamo za nobenega slikarja ali kiparja, kar je stoletni poraz umetnostnozgodovinske stroke na eni strani, ker se noče zavedati svoje primarne raziskovalne naloge, po drugi pa nacionalne kulturne politike in raziskovalno založniških nalog, denimo v okviru ZRC SAZU, še posebej Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta.

Njegovi stoli so že legendarni

Vsi se izmikajo, ali skoraj vsi, ker nekaj posameznikov ne more rešiti naloge, če ni zasnovana in financirana skozi daljši čas. To ne more biti znanost v prostem času ali za ljudi v pokoju. Že profesionalno fotografiranje Plečnikovih del za tak katalog bi bil velika naloga za vrsto specializiranih fotografov. Fotografije ravno tako zastarajo.

Risal je celo med pitjem kave

Obnova Plečnikove hiše je stala 2,5 milijona evrov, kar je večkrat preplačan strošek glede na sorazmerno malo na novo ali bistveno opravljenih novih del, morda v prizidku. V Plečnikovem vestniku berem ogorčeno pismo, češ da za ta denar dobiš najmanj šest trosobnih stanovanj v novogradnjah, dodajam: ali pa najmanj dest hiš na podeželju.

Njegov bršljan še živi

“Tu nekaj smrdi! So gospodje arhitekti za načrte in elaborate mastno zaslužili ?”

Malo je bolj sodobnih fotografskih portretov

No, niso samo tu, ampak v Ljubljani še na mnogih podobnih mestih ali pri projektih. Ni da bi našteval. Pristan za ladjice 3,2 milijona, obnova poročne dvorane na Ljubljanskem gradu 1,5 milijona, brv čez Ljubljanico 600 tisoč…

Arhitektova manjša delovna miza

Na tisoč arhitektov v Sloveniji pride en pisec o arhitekturi.

 Moderne replike stolov za gledanje dokumentarnih 16 filmov

Na pet tisoč arhitektov nekdo, ki si upa kaj kritizirati.

Plečnikova postelja

Na pet tisoč arhitektov in tri tisoč umetnostnih zgodovinarjev nihče, ki je poprej omenjeni projekt znanstveno – kritične izdaje celotnega Plečnikovega opusa pripravljen sam zastaviti, narediti strokovni raziskovalni koncept in ga predložiti mestu Ljubljani, državi in EU v financiranje.

Plečnikova knjižnica

Niti Plečnikova sicer precej skromna knjižnica ni v celoti predstavljena in analizirana.

Zimski vrt

Plečnik je nekoč v Trnovem živel na podeželju.

Maketa nerealiziranega Mesarskega mosta

Ljubljana je ostala podeželje, ki nima niti Plečnikove promenade iz tridesetih let, ko Ljubljančani še niso imeli avtomobilov, vikendov in niso hodili na moreje…, ampak so se sprehajali po Aleksandrovi cesti in Latermanovem drevoredu do Tivolskega gradu, pa nazaj čez Tromostovje do Mestne hiše in potem še na Ljubljanski grad.

Za parlament ni bilo poguma, kot ga je sicer imel Jože Plečnik

Slovenski parlament bi stal, če se Edvard Kardelj ne bi bil zbal, češ: “Kaj bodo rekli v Beogradu?” , če zgradimo v Ljubljani 110 metrov visoko palačo.

Aleksandrove propileje so ostale pri maketi

Koliko je nerealiziranih Plečnikovih projektov samo v Ljubljani? Realizirani pa propadajo.

Eden največjih Slovencev vseh časov, za nekatere celo največji, v Ljubjani nima niti svojega spomenika v obliki dostojne in verodostojne človeške postave.

V Ljubljani nihče ne zardeva od sramu. Zakaj pa bi; zardevanje je znamenje morale.

Marijan Zlobec