Se Filharmoniki igrajo z belim kruhom ?

Problematika Slovenske filharmonije priteguje vse več bralcev. Med njimi so nekateri, ki so do stavke simfoničnega orkestra precej zadržani, ali pa ji celo nasprotujejo, kar se vidi iz objav komentarjev na FB.

Namestnica koncertnega mojstra Vera Belič igra v SF že štirideset let in ni želela stavkati, foto Marijan Zlobec

Objavljam kratko pismo in predlog nekoga, ki ga osebno dobro poznam, a ni na FB in ni komentator objav na moji spletni strani.

“V zvezi z jaro kačo okoli Slovenske filharmonije pa predlagam, da objaviš pobudo mladim brezposelnim glasbenikom, naj se organizirajo in ustanovijo alternativo redno zaposlenim članom SF, ki se po mojem mnenju igrajo z belim kruhom.
Kam pa pridemo, če bi vsak, ki ni zadovoljen s svojim šefom, začel stavkati? To sploh ni stavka, ampak upor! Javni uslužbenci si pač ne moremo izbirati svojega šefa, seveda pa imajo tako kot vsi z rednimi državnimi službami tudi  glasbeniki možnost, da postanejo finančno in organizacijsko samostojni, gredo na prosti trg in si sami izbirajo dirigente in vse ostalo.

Mladim bi bilo gotovo v čast sodelovati z uglednim dirigentom, kar maesto Lajovic nedvomno je, članom SF pa očitno nobeden ne ustreza, saj so jih v zadnjih letih prepodili že kar nekaj.”

Stvari se bodo nedvomno zaostrile tudi v vrstah samih članov orkestra, saj je Slovenija kot članica EU odprta tudi za pretok ljudi, torej v tem primeru odličnih glasbenikov iz drugih držav. Če lahko slovenski glasbeniki ne le nastopajo s tujimi orkestri, ampak so njihovi redni člani, se pravi zaposleni (kot v Münchenski filharmoniji, Berlinski filharmoniji, Dunajski filharmoniji…), je vse več verjetnosti in možnosti, da bo vodstvo SF za vsako zaposlitev razpisalo mednarodne avdicije. Za to potezo se minister Peršak lahko odloči celo takoj, z razpustitvijo orkestra v celoti, imenovanjem novega vodstva in zatem razpisom mednarodnih avdicij za vse ali ves orkester.

V dokumentih, zlasti Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija, ni nikjer rečeno, kdo je lahko član ali ne sme biti član Slovenske filharmonije.

3. člen

Slovenska filharmonija povezuje glasbenike v vrhunska ansambla instrumentalne in vokalne glasbe. S tem omogoča trajno in nemoteno izvajanje koncertov in drugih glasbeno kulturnih prireditev, pri čemer črpa iz zakladnice domače in svetovne glasbene literature. Na koncertih, gostovanjih in arhivskih snemanjih del sodelujejo tudi uveljavljeni domači in tuji solisti in dirigenti. Zavod zagotavlja kakovostno umetniško produkcijo in omogoča domači in mednarodni publiki vrhunska umetniška doživetja ter načrtno spodbuja nastajanje izvirnih slovenskih glasbenih del in njihovo predstavljanje domači in mednarodni javnosti.

Težji je trenutni zakonski položaj glede direktorja in pomočnika direktorja za področje Orkester, saj se v obeh primerih zahteva aktivno znanje slovenskega jezika. (Kako so to uredili s prejšnjimi tremi tujimi šefi dirigenti, ki niso znali slovensko, ne vem).

Prav tako so zelo problematična in pravno nenatančna poimenovanja načeloma istih ljudi, ki so enkrat pomočnik direktorja za področje Orkester, drugič umetniški vodja in tretjič šef dirigent.

Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija namreč pozna en sam naziv, in to je pomočnik direktorja za področje Orkester in bolj pogojno umetniški vodja.

14. člen

Zavod ima lahko naslednje pomočnike:

– za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Orkestra,

– za vodenje umetniško strokovnega dela za področje Zbora,

– za zadeve splošno upravnega značaja, finančno računovodske in kadrovske zadeve.

Direktor imenuje dva pomočnika, in sicer za področji, za kateri direktor nima ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj. Imenovanje se izvede na podlagi neposrednega povabila ali javnega razpisa.

Delovno razmerje pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Pogodbo o zaposlitvi s pomočniki direktorja sklene direktor.

Pomočnik direktorja za umetniško strokovno delo lahko uporablja naziv umetniški vodja.

 

15. člen

Pomočnik direktorja za področje Orkestra mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– univerzitetna izobrazba glasbene smeri,

– pet let delovnih izkušenj na področju simfonične dejavnosti,

– usposobljenost za uspešno in samostojno vodenje glasbeno umetniške dejavnosti,

– aktivno znanje slovenskega jezika,

– aktivno znanje enega svetovnega jezika.

Pomočnik direktorja za področje dela Orkestra vodi in odgovarja za strokovno delo orkestra. Direktorju predlaga načrt letnega programa dela in predlog poročila o delu s svojega delovnega področja ter izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda ter direktorja, sprejete v skladu z njihovimi pristojnostmi ter opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda ter navodili direktorja.

Stvari so bolj komplicirane v razlagah, kot v sicer premalo jasni dikciji. Direktor lahko izbere dva pomočnika,  “in sicer za področji, za kateri direktor nima ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj”. Torej direktor lahko izbere pomočnika za Orkester in za Zbor.

Problem je že v dikciji, da ima Zavod lahko tri pomočnike, ne pa direktor.

Po dikciji, je pomočnik direktorja za umetniško strokovno delo lahko poimenovan kot umetiški vodja. Torej, v tem trenutku ima Slovenska filharmonija po dikciji zakona dva umetniška voditelja: za Orkester Uroša Lajovica in za Zbor Martino Batič.

Problem je, da  Pogodbo o zaposlitvi s pomočniki direktorja sklene direktor , kar pomeni, da gre za zaposlitev za določen čas trajanja mandata direktorj: Delovno razmerje pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi.

Če pogledamo dokument za Uroša Lajovica, pa najprej vidimo, da je bil sklenjen “dogovor o sodelovanju” (ne pa imenovanje za pomočnika direktorja za področje Orkester) med “Slovensko filharmonijo in Umetniško uprizarjanje, Uroš Lajovic s. p. (v nadaljevanju:šef diriogent).”

Torej sta dve nepravilnosti že na začetku “dogovora”.

Po 1. členu je “Predmet te pogodbe angažma Uroša Lajovica za “ŠEFA DIRIGENTA” v SF.

Po nobenem členu te pogodbe ali dogovora ni določeno, da je Uroš Lajovic v resnici pomočnik direktorja za področje Orkester. Pojem šef dirigent v Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija pa ne obstaja.

Slovenska filharmonija oziroma v njenem imenu Damjan Damjanovič uporablja pojem “angažma”. Ta pojem v omenjenem Sklepu ne obstaja in je izmišljen oziroma pravno ničen.

In tako bi lahko nadaljevali do konca pogodbe, ki je vsebinsko in pravniško konstrukt, mimo izrecne dikcije Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Slovenska filharmonija.

Zakaj je sploh prišlo do takega “dogovora”, je marsikomu precej jasno, še bolj pa bo, ko bodo svoje rekli pravniški strokovnjaki.

Strokovni svet javnega zavoda Slovenska filharmonija v svojem zadnjem pismu ministru Antonu Peršaku ni natančen in zato neustrezen. Direktor namreč lahko ima tri pomočnike, od katerih dva imenuje sam, to je za področji, za katere sam ni usposobljen, to je za Orkester in Zbor.

Ampak!

To pomeni, da sta oba zaposlena v Slovenski filharmoniji in tam prejemata plačo po normativih, bi smeli sklepati. Ker pa v obeh primerih sedaj ni tako, je prišlo do “dogovora” in “angažmaja” in “šefa dirigenta”.

Marijan Zlobec