Napovedana stavka simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije z neizvedbo Novoletnega koncerta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se razpleta. Sinoči je Televizija Slovenija poročala, da bo do izvedbe Novoletnega koncerta simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, Zbora Slovenske filharmonije s solisti pod dirigentskim vodstvom Uroša Lajovica vseeno prišlo, potem ko bo danes ob dvanajsti uri po vaji maestro podpisal posebno izjavo.
Avla Slovenske filharmonije v pričakovanju obljubljenega razpleta napovedane stavke, vse fotografije Marijan Zlobec
“Orkester Slovenske filharmonije je Novoletni koncert pripravljen odigrati pod taktirko Uroša Lajovica, če bo pred koncertom podpisan dogovor o prekinitvi sodelovanja med Lajovicem in Slovensko filharmonijo.”
Martina Kopše
“Predsednica stavkovnega odbora Marina Kopše je pojasnila, da je direktor Slovenske filharmonije (SF) Damjan Damjanovič v sredo zaposlenim poslal pismo, v katerem jim je predlagal, naj Novoletni koncert 1. januarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedejo pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica, v zameno pa obljubil prekinitev sodelovanja z njim.
Člani orkestra so na sestanku, ki je sledil, ponudbo sprejeli. Novoletni koncert so tako pripravljeni odigrati pod taktirko Lajovica, vendar pod pogojem, da je pred koncertom podpisan dogovor o prekinitvi sodelovanja med Slovensko filharmonijo in Lajovicem. Pričakujejo, da bo dogovor podpisan v petek do 12. ure, je še navedla Kopšetova. Stavko bodo tako lahko prekinili in odigrali Novoletni koncert, o preostalih stavkovnih zahtevah pa se bodo pogajali po novem letu.
Damjanovič jim je sicer obljubil tudi, da bo sestavil dokument, ki bo orkestru SF omogočil sodelovanje pri izbiri novega dirigenta.”
Iz tega bi se dalo sklepati, da se stvari razvijajo v smeri, kot je bila še včeraj napovedana, da ne rečemo obljubljena. Namesto tega je stavkovni odbor danes prejel naslednje sporočilo odvetnice direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča.
Pismo orkestru Slovenske filharmonije
Spoštovani!
Obvestili ste nas, da je izvedba Novoletnega koncerta pod vodstvom maestra Lajovica mogoča pod pogojem, da direktor Slovenske filharmonije (v nadaljevanju: SF) še pred Novoletnim koncertom z dirigentom Lajovicem sklene sporazum o prekinitvi pogodbenega sodelovanja, pri čemer se pogodbeno sodelovanje med SF in Lajovicem prekine neposredno po izvedbi Novoletnega koncerta. V tej zvezi predlagate sklenitev pisnega dogovora o začasni prekinitvi stavke, s katerim bi skupno ugotovili, katere stavkovne zahteve so že bile uresničene in katere ne.
Stališče naše stranke, da je potrebno nastalo sporno situacijo reševati celovito in ne parcialno, i.e. po posameznih stavkovnih zahtevah, Vam je že poznano.
Z namenom sporazumne rešitve nastale sporne situacije, je naša stranka stavkajočim prišla znatno nasproti, in sicer na način:
- da je preverila (ne)ustreznost delovanja maestra Lajovica ter se je z njim že dogovorila o pogojih, pod katerimi bi Lajovic pristal na sporazumno prekinitev poslovnega sodelovanja;
- da je pristala na zahtevo članov orkestra SF, da bi slednji sodelovali pri izbiri dirigentov v prihodnje;
- da zagotavlja, da delavci SF niso in ne bodo izpostavljeni neželenemu vedenju;
- da ažurno in zakonito rešuje vse postopke razporejanja zaposlenih na delovna mesta priznanih ustvarjalcev.
Dodati velja, da je tudi Svet zavoda SF »poravnalno« ponudbo direktorja štel kot primerno in pravično.
Naša stranka je že tako na mediacijskem srečanju kakor tudi na izredni seji Sveta zavoda SF – oba sta se vršila dne 21.12.2016 – zavzela jasno stališče, da stavkovnih zahtev, ki so navedene pod točko 1. in 2. ne more izpolniti, in sicer iz razlogov, ker zadevne stavkovne zahteve:
– ne predstavljajo uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic ali interesov z dela,
– posegajo v lastninsko upravljalska upravičenja.
Današnja vaja za Novoletni koncert 1. januarja 2017
Stavka namreč ne more biti sredstvo za dosego nezakonitega cilja. Očitno je, da Vaša stranka ne postavlja stavkovnih zahtev, ki jih je mogoče realizirati, temveč postavlja »ultimativne stavkovne zahteve«, od katerih pa niti malo ne odstopa.
Iz vseh zgoraj navedenih razlogov, predlog Vaše stranke odločno zavračamo, saj je v celoti nesprejemljiv. Začasna prekinitev stavke bi po naši oceni prišla v poštev zgolj v primeru, da bi še obstajala potreba po dogovarjanju o stavkovnih zahtevah.
Glede na primerno in pravično ponudbo naše stranke, predlagamo, da slednjo sprejmete ter da se stavka zaključi s sklenitvijo sporazuma o zaključku stavke z zagotovilom, da stavkajoči ne bodo pričeli izvajati novih stavkovnih aktivnosti z vsebinsko istimi zahtevami.
Vaš odgovor pričakujemo danes do 14.00 ure. V kolikor Vaša stranka, že ponujenega predloga naše stranke ne bo sprejela, bo slednja morala ravnati odgovorno in preudarno tako do publike kakor tudi do Cankarjevega doma in bo zaradi napovedane stavke stavkovnega odbora primorana odpovedati tradicionalni Novoletni koncert.”
S spoštovanjem in lepimi pozdravi,
Suzana Zupan, odvetnica
En odgovor na “Obljubljenega dirigentovega podpisa ne bo”
Poučna zgodba za Martino Kopše. Naj se prepozna v snažilki iz poučne zgodbe.
Pred leti, ko sem bil zaposlen, sem mnogokrat delal tudi po rednem delavnem času in se seznanil s snažilko. Ta mi je ves čas jamrala, kako ji je hudo, kako malo zasluži in kako uživajo zaposlene v kopirnici (takrat so obstajale še kopirnice, saj ni bil ploterjev in računalnikov), kopirantke, ki imajo mnogo večjo plačo in so bolj cenjene, kot ona reva.
Pa sem se pozanimal, ali bi lahko dobila delo v kopirnici.
Pred tem naj povem, da je čistilka imala osemurni delavnik, ki pa ga je začela v času, ko smo bili še vsi zaposleni na delovnih mestih in torej vsaj uro in pol ni mogla opravljati svojega dela. Običajno je tročala pri telefonistki( zopet arhaično delovno mesto, ki ga danes praktično ni več) in z njo obdelala vse novice iz kolektiva, pa seveda vso sindikalno problematiko.
Ko so se pisarne izpraznile, je nastopil njen čas, a kaj, ko je bilo potrebno po malico in vmes še po kakšnem nujnem nakupu. Ko se je vrnila, se je že stemnilo, prižgala je vse luči v pisarnah, se trdno zaklenila in si privoščila malico v direktorjevi pisarni, kjer so bili udobni fotelji. Potem se je spravila na delo. Rutinsko je preletela vse pisarne , pomila skodeljice od kave, malo preletela police s krpo in tlem privoščila piš sesalca, ki je rohnel kakšno uro. Nato je pogasila luči in vsaj dobro uro pred iztekom delovnega časa šla na autobus. Zadnji, kot je zatrdila.
Na mojo intervencijo, takrat se to še ni štelo za korupcijo, je dobila delo v kopirnici. In dober teden je nisem več videl popoldan. Čez dobrih štirinajst dni pa se je vrnila in ko sem jo vprašal, kaj pa se je zgodilo, mi je pojasnila, da je alergična na amoniak, ki je obvezen element kopiranja. Z zdravniškim spričevalom se je vrnila na delovno mesto snažilke. Dejstavo je bilo v tem, da je v kopirnici morala dejansko delati, kot snažilka pa je v glavnem hodila po plačo. Socializem tistega časa je to dopuščal, zato je mnogim še danes v lepem spominu.
In lekcija za gospo Kopše: bolje biti v Slovenski filharmoniji, kot v Scali. (Za Scalo se moraš kvalificirati, pa nič zato, zgodba je poučna!).