Slovenski mediji, še posebej Televizija Slovenije, je ob zadnji smrti britanskega pevca Georgea Michaela dodala še nekaj smrti iz umetniških logov doma. Od medijev, ki imajo svoje dokumentarne redakcije oziroma dokumentacije in dnevno spremljajo vsa dogajanja, bi pričakoval več natančnosti in korektnosti, na primer do hišnega glasbenika Sama Hubada, ki se ga spet niso spomnili, tako kot iz RTVS ni bilo nikogar, ki bi mu izrekel besedo zahvale na pogrebu. Šestdeset let Hubadove ustvarjalnosti na Slovenskem očitno ni primerljivo z vsakršnimi slavospevi brezštevilnih tujcev, ki se jim naši mediji klanjajo z nerazumljivo pieteto, pravzaprav odkrito provincialno servilnostjo.
Pierre Boulez (1925 – 2016)
Žal je bilo letos celo na področju klasične glasbe zelo veliko smrti.
V januarju so umrli prosluli Mahlerjev dirigent Gilbert Kaplan (1. januarja), kmalu zatem slavni skladatelj in dirigent Pierre Boulez (5. januarja) in angleška sopranistka Marion Studholme. Trinajstega januarja je umrl ameriški skladatelj Bern Herbolsheimer, 21. januarja poljski glasbeni publicist Boguslaw Kaczynski, 23. januarja Robert Tuggle, ameriški operni arhivar, 24. januarja ameriški dirigent Jacques Brourman, 25. januarja francoska sopranistka Denise Duval in norveški skladatelj in organist Leif Solberg, 30. januarja pa svetovno znani švicarski flavtist Aurèle Nicolet.
Aurèle Nicolet (1926- 2016)
Najstarejša je bila slavna pevka Denise Duval (1921 – 2016), interpretka del francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Umrla je stara skoraj 95 let. V glasbeno zgodovino se je trajno zapisala kot solistka na svetovnih praizvedbah treh Poulencovih oper: Les mamelles de Tiresias, La voix hummaine in Dialogues des Carmelites.
Denise Duval in Francis Poulenc
Druga najstarejša sta bila Boulez in Nicolet, oba devetdesetletnika. Slovensko glasbeno občinstvo ju je najbolje poznalo, čeprav ne Boulez ne Nicolet nista nikdar gostovala pri nas. Sta pa povezana s slovensko glasbo oziroma glasbeniki posredno. Boulez je bil tesen sodelavec Vinka Globokarja v Parizu, v novem, centru IRCAM. Nicolet pa je bil profesor Irene Grafenauer, pa tudi še nekaterih drugih slavnih flavtistov, kot so Emmanuel Pahud, Ariel Zuckermann, Michael Faust, Carlos Bruneel, Pedro Eustache, Robert Langevin, Thierry Fischer, ki se je kasneje bolj uveljavil kot dirigent…
Gilbert Kaplan (1941 – 2016)
Gilbert Kaplan je postal tudi pri nas znan kot interpret Druge simfonije, imenovane Vstajenje Gustava Mahlerja, ki jo je dirigiral več kot stokrat. Sicer pa je bil uspešen finančnik, ki je ustanovil Kaplan Foundation za mlade, ki raziskujejo glasbeno in kulturno dediščino Gustava Mahlerja. Kaplan je imel rokopis te Mahlerjeve simfonije, ki jo je že leta 1986 izdal v faksimilirani izdaji. Po Kaplanovi smrti so original dali na avkcijo in rokopis prodali za ogromnih 4,546,250 funtov. Kaplanovo dirigiranje je sicer izzvalo zelo mešane ali nasprotujoče si kritike. Glasbeniki so ga ocenjevali kot dirigenta, ki je komajda znal taktirati.
Piero Buscaroli (1930 – 2016)
V februarju so umrli ameriški flavtist Carl David Hall, litovski violinist in dirigent Saulius Sondeckis, finski dirigent Ulf Söderblom, ameriški skladatelj Leslie Bassett, ameriški skladatelj Steven Stucky, italijanski muzikolog Piero Buscaroli, ameriški dirigent Louis Lane, nemški violinist Rainer Mehne, ameriški operni dirigent Robert Baustian, danski operni pevec in igralec Ove Verner Hansen, avstralski skladatelj Ralph Morton, romunski skladatelj Pascal Bentoiu, ameriški dirigent nemškega porekla Otto-Werner Mueller, estonski dirigent Eri Klas in še nekateri drugi manj znani glasbeniki…
Bach Piera Buscarolija
Čeprav ni bil glasbenik, je najbolj znan kot avtor številnih glasbenih monografij Piero Buscaroli, dolgoletni glasbeni kritik torinskega dnevnika La Stampa. Najbolj znane so njegove knjige o Bachu, Mozartu in Beethovnu.
Nikolaus Harnoncourt (1929 – 2016)
V marcu je umrlo nekaj svetovno znanih glasbenikov. Poleg kitajske sopranistke Zhou Xiaoyan, britanskega glasbenega producenta Georgea Martina, ameriškega glasbenega pedagoga Charlesa Kaufmana in britanskega muzikologa Petra Williamsa je še posebej in po vsem svetu odmevala smrt slovitega avstrijskega dirigenta Nikolausa Harnoncourta. Tudi on pri nas ni gostoval, je pa sodeloval na mnogih koncertih tako z Marjano Lipovšek kot z Bernardo Fink.
Sir Peter Maxwell Davies (1934 – 2016)
Anglija je sredi marca izgubila enega največjih njihovih sodobnih skladateljev, sira Petra Maxwella Daviesa. Kasneje se je uveljavil še kot dirigent (Royal Philharmonic Orchestra, BBC Philharmonic Orchestra). Maxwell Davies je že v šestdesetih letih šokiral občinstvo in kritiko z glasbeno monodramo Eight Songs for a Mad King (1969), v kateri nastopa kot glavni junak baritonist, ki mora peti pet oktav (kakorkoli že), v ansamblu pa je šest inštrumentalistov. Njegov opus je velik, obsega tako deset simfonij kot opere, balet, komorno glasbo, koncerte.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec