Kakofonija v filharmoniji je naslov obvestila sindikata Glosa, ki je na spletni strani objavil stavkovne zahteve Slovenske filharmonije in se hkrati vprašal: Bo šlo zgrda, če ne gre zlepa ? Glosa podpira stavko v Slovenski filharmoniji in ugotavlja, da bo stavka tudi na novega leta dan.
Kulturni minister Anton Peršak, forto Marijan Zlobec
Stavkovne zahteve – zahtevamo:
I) Odstop direktorja Damjana Damjanoviča zaradi nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih.
II) Odstop članov sveta SF (Darja Koter, Karolina Šantl Zupan, Metka Šošterič, Otmar Zorn) zaradi nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih.
III) Prekinitev sodelovanja z dirigentom Urošem Lajovicem s.p. zaradi nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih.
IV) Ugodno rešitev vseh aktualnih postopkov razporejanja zaposlenih na delovna mesta priznanih ustvarjalcev, kjer so zaposleni pogoje izpolnili, takojšnjo dokončno opredelitev do kriterijev ter ažurno izvajanje teh postopkov.
V) Takojšnjo zagotovitev spoštljivega delovnega okolja, zakonitosti, transparentnosti in strokovnosti poslovodenja ter upravljanja SF, kar bo zagotavljalo uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev in možnost uveljavljanja takih interesov iz dela.
Začetek stavke 1. januarja ob 16. uri
Stavka se bo začela 1. januarja 2017 ob 16.00 uri oziroma v času generalke in novoletnega koncerta in bo po sklepu zaposlenih, ki so sprejeli sklep o začetku stavke, končana istega dne ob 20.30 uri oziroma po času generalke in novoletnega koncerta.
Stavkajoči želimo, da Slovenska filharmonija deluje v JAVNEM INTERESU!!!
Ne pogajamo se več z odvetniki predstavnikov organov SF, na stroške SF!!!
Pogajamo se samo še ob prisotnosti ministra za kulturo!!!
V aktu o ustanovitvi SF naj se loči funkciji poslovodenja in umetniškega vodenja zavoda ter s tem zagotovi večjo strokovnost delovanja.
Zastopanost zaposlenih v svetu zavoda naj se poveča na 1/3.
V Ljubljani, 8. decembra 2016.
Stavkovni odbor:
OBRAZLOŽITEV STAVKOVNIH ZAHTEV:
I) Odstop direktorja Damjana Damjanoviča zaradi nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih:
Blatenje in neresnice v medijih (poljubnost obveznosti, ni odgovornosti, neomejeno časa za rovarjenje, nezadovoljstvo ‘zgolj posameznikov’), sistematične nezakonite grožnje z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z zlorabo instituta opozorila pred odpovedjo, zoper katerega ni možno pravno varstvo, kljub obstoju drugih zakonitih možnosti za razreševanje spornih situacij (npr. M.B.R., K.H., M.K., N.M., M.P., … – prestop sprejemljivega ravnanja in prestop primernosti ravnanja, kar vnaša pravno negotovost), nezakonitost disciplinskega postopka (opustitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami, nezmožnost izjavljanja, posledično nezmožnost sodelovanja zagovornika), šikaniranje in grožnje predstavnikom zaposlenih
(b) nezakonito opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi sindikalnemu zaupniku zaradi organizacije Festivala Maribor kljub dolgoletni seznanjenosti s tem dejstvom in kljub temu, da drugim zaposlenim organizacijo festivalov dovoli, neprimerno izpostavljanje in s tem izvajanje pritiska v medijih (časopis Delo, Pop TV, oddaja 24UR Zvečer), obtožba o pranju denarja na seji sveta zavoda), ignoriranje predstavništev zaposlenih pri sprejemanju splošnih aktov delodajalca (pravilnik o hišnem redu, sistemizacija delovnih mest 2013, službena stanovanja (za obstoj slednjega pravilnika zaposleni vrsto let niso vedeli, eno izmed stanovanj pa je po dragi obnovi brez vednosti zaposlenih zasedel direktor sam, razpisov ni bilo)), neupoštevanje sklepa o zadržanju Hišnega reda po določilih 3. točke b) razdelka 10. člena Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS, neodgovarjanje v pisni obliki na pisne pobude zaposlenih oz. njihovih predstavnikov (problematika Wilsonove, delovnega časa, kroženja), kvečjemu pavšalno ustno zavračanje brez vsakršne utemeljitve, neseznanitev zaposlenih o realni možnosti podaljšanja turneje na Kitajskem, neseznanitev z merili za ugotavljanje delovne uspešnosti, specifične za zavod, nepridobitev mnenj zaposlenih ob uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti in določanju delitve plač in drugih osebnih prejemkov na tej podlagi (netransparentnost podlage, po kateri nekateri to prejemajo), sramotno naslavljanje oz. poniževanje (‘spičkaj se na oder’, ‘daj mala ne pizdi’, ‘čuj te’m tak za uhe’), diskriminacija zaposlenih (subjektivno izplačevanje delovne uspešnosti brez znanih kriterijev, selektivna uporaba službenih vozil za službene potrebe, službeno stanovanje na Črtomirovi), dopuščanje nadlegovanja zaposlenih v času upravičene odsotnosti z dela (bolniške), netransparentnost in nezakonitost vodenja postopkov zasedanja delovnih mest priznanih ustvarjalcev, zaposlovanje za določen čas v nasprotju s predpisi (urejeno šele po posredovanju IRSD), izmikanje in sprevračanje krivde (v okviru pričanja v zadevi DSS I Pd 936/2015), neukrepanje kljub seznanjenosti v okviru pogostih konfliktov in za zaposlene nesprejemljivo stresnih odnosov z dirigentom (vključno z incidentom na vaji 19.10.2016, po tem pa tudi zapustitev seje strokovnega sveta, ki je želel problematiko strokovno razreševati) …
Konec koncev pa tudi nespoštovanje dogovorov z zaposlenimi in danih obljub (primer točkovanja v postopkih zasedanja delovnih mest priznanih ustvarjalcev, obljuba reševanja te problematike v oktobru 2015), kar je privedlo do nepovratne in popolne izgube zaupanja v delodajalca kot druge pogodbene stranke, dokler ga predstavlja in je njegov
zakoniti zastopnik direktor Damjan Damjanovič. Ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank s Slovensko filharmonijo kot delodajalcem, dokler bo direktor Damjan Damjanovič, zaposleni ne morejo več normalno nadaljevati delovnega razmerja.
Opomba:
Minister naj ga iz istih razlogov razreši.
Zahtevamo prenehanje zgoraj primeroma prikazanega sistematičnega nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih.
II) Odstop članov sveta SF (Darja Koter, Karolina Šantl Zupan, Metka Šošterič, Otmar Zorn) zaradi nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih:
Onemogočanje sodelovanja predstavnikom sindikatov na sejah sveta Slovenske filharmonije (junijska korespondenčna, septembrska ‘posvetovalna’), ignoriranje predstavnika zaposlenih v svetu Slovenske filharmonije in s tem ignoriranje pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju (ignoriranje pisno izpostavljenih pomislekov, prikrivanje podatkov, nevključevanje izpostavljenih dejstev v zapisnik v zvezi z ustanavljanjem zasebne fundacije z imenom SF, s tem pa netransparentnost), predhodno in naknadno usklajevanje izven formalnih sej sveta brez predstavnikov zaposlenih (pritožbeni postopek v zvezi z zasedanjem delovnih mest priznanih ustvarjalcev, stavkovna problematika), nezakonito ravnanje v postopku pritožb v zvezi z zasedanjem delovnih mest priznanih ustvarjalcev kljub izrecnemu opozorilu na nepravilnosti (judikat DSS I Pd 936/2015), neodzivanje in zavračanje pisnega predloga poziva strokovnega sveta (v katerem sta od petih članov dva predstavnika zaposlenih) k reševanju problematike, vezane na sodelovanje z Urošem Lajovicem s.p. z nesmiselnimi argumenti o treh stebrih SF, grožnje predsednika sveta z odškodninskimi zahtevki stavkajočim zaradi napovedi stavke (kršitev 13. člena Zakona o stavki), sprenevedanje v javnosti glede stavkovnih zahtev, neresnične izjave o zakonitosti stavke, neresnične izjave glede spravnega delovanja sveta zavoda in neodziva predstavnikov zaposlenih ter za konec – izjava ‘Če mislijo, da morajo stavkati, naj stavkajo celo leto’, medtem ko je stavka v celoti izraz skrajne stiske stavkajočih, ki za reševanje naraščajoče problematike vrsto let niso našli odzivnega pristojnega sogovornika.
Vlada RS naj jih iz istih razlogov povabi k odstopu oz. razreši (22. člen Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda SF).
Zahtevamo, da se svet zavoda končno opredeli do žaljivih in neresničnih izjav direktorja Damjanoviča (poljubnost obveznosti, ni odgovornosti, neomejeno časa za rovarjenje, nezadovoljstvo ‘zgolj posameznikov’).
Zahtevamo prenehanje zgoraj primeroma prikazanega sistematičnega nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih.
III) Prekinitev sodelovanja z dirigentom Urošem Lajovicem s.p. zaradi nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih:
Lažne izjave Uroša Lajovica s.p. za medij, Svet na Kanalu A, dne 31.11.2016, da je v orkestru klima dobra, da pa je par posameznikov, ki jim pač to ne ugaja. To je dopolnil z neresničnimi izjavami v okviru prispevka v Delu (rubrika Gostujoče pero), dne 6.12.2016, z žaljivim naslovom ‘Samoupravljavska mentaliteta v orkestru’, češ da je vzrok za nezadovoljstvo v SF, ki traja že leto in pol, uvedba sedežnega reda v godalnem delu orkestra (kar je ponovil v oddaji Odmevi na RTV SLO, dne 9.12.2016), pa s predlogom o potrebnem poučevanju predstavnikov sindikata v zavodu s strani ‘republiških’ vodstev sindikatov (glede tega, za kaj se lahko zavzemajo – za interese se po njegovem mnenju očitno niti ne smejo) ter s pomilovanja vrednim žaljivim zapisom o predstavnici delavcev, katero pa, za razliko od njega, v njenih prizadevanjih resnično podpirajo vsi, razen par posameznikov. S tem tudi sam izvaja nedopusten pritisk na predstavnike zaposlenih. Nesprejemljiv je izjemen cinizem, sarkazem, podcenjevanje in poniževanje s strani Uroša Lajovica s.p. na vajah orkestra, obračunavanje s posamezniki na vajah orkestra, žalitev vrhunskih glasbenikov z opazkami kot so rekonvalescent, ki nima kaj govoriti, impotentno igranje, plitkost, brezčustvenost, zmerjanje s penzionisti, starčki, … pa tudi siceršnji neprimeren nivo komunikacije, neargumentirana in netransparentna degradacija nekaterih glasbenikov na t.i. zadnje pulte (‘sedežni red’), zaničevalen odziv na protiargumente v strokovnem mnenju godalnih sekcij – in posledično blokada delovanja orkestra (zaradi nezmožnosti dela orkestra v normalnem delovnem okolju, v normalnih odnosih in ob ohranitvi dostojanstva), namesto ‘vzdrževanja umetniške ravni in skrbi za umetniško rast orkestra’, kar je njegova dolžnost po pogodbi s SF. Po 10. členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS bi moral direktor pred sprejemom odločitve o zaposlitvi oz. nadaljevanju dela delavca, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, obvestiti delavsko predstavništvo in v zvezi s tem zahtevati skupno posvetovanje (po našem prepričanju ima pogodbeno razmerje z Urošem Lajovicem s.p. vse elemente delovnega razmerja). Zahtevamo pravico soodločanja orkestra pri izbiri dirigenta in umetniškega vodje.
Zahtevamo prenehanje zgoraj primeroma prikazanega sistematičnega nepravilnega ravnanja, ki je v škodo ekonomsko socialnemu položaju zaposlenih.
IV) Ugodno rešitev vseh aktualnih postopkov razporejanja zaposlenih na delovna mesta priznanih ustvarjalcev, kjer so zaposleni pogoje izpolnili, takojšnjo dokončno opredelitev do kriterijev ter ažurno izvajanje teh postopkov.
Zaposleni kljub temu, da so izpolnili pogoje za razporeditev na delovna mesta priznanih ustvarjalcev, bodisi v skladu s predpisanimi merili, ali stališči, ki so prišla z Ministrstva za kulturo, ali zagotovitvami direktorja SF, na ta delovna mesta niso bili razporejeni. Poleg ugodne rešitve teh postopkov (premestitev oz. odškodnina) zahtevamo tudi takojšnjo dokončno opredelitev do kriterijev ter ažurno izvajanje tekočih in prihodnjih postopkov razporejanja zaposlenih na delovna mesta priznanih ustvarjalcev, kar je naša pravica po Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v RS (4. člen aneksa iz leta 2008). Trenutna nezakonita praksa oz. zastoj teh postopkov, ki po našem mnenju dobro ponazarja ali celo pooseblja tudi siceršnji način poslovodenja SF, je bila kronana z nesmiselnim stališčem direktorja, da tuttist po določilih predpisanih meril s svojimi poustvaritvami z matičnim orkestrom sploh ne more izpolniti pogojev (DSS I Pd 936/2015). Opisani aktualni postopki, ki na tako visoki ravni zahtevnosti dela posegajo v samo pravico do kariernega napredovanja, so tudi razlog, po katerem bodo stavkajoči uveljavljali nadomestilo plače za čas stavke (8. in 79. člen Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v RS).
V) Takojšnjo zagotovitev spoštljivega delovnega okolja, zakonitosti, transparentnosti in strokovnosti poslovodenja ter upravljanja SF, kar bo zagotavljalo uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev in možnost uveljavljanja takih interesov iz dela
Splošna zahteva, ki izhaja iz ravnanj, primeroma navedenih v I., II. in III. in IV. stavkovni zahtevi, in ki vplivajo na zasebno življenje ter tudi že zdravstveno stanje zaposlenih, ogrožajo pa tudi normalen delovni proces in s tem kvalitetno poustvarjanje.
Stavkajoči želimo, da Slovenska filharmonija deluje v JAVNEM INTERESU!!! Ne pogajamo se več z odvetniki predstavnikov organov SF, na stroške SF!!! Pogajamo se samo še ob prisotnosti ministra za kulturo!!! V aktu o ustanovitvi SF naj se loči funkcijo poslovodenja in umetniškega vodenja zavoda in s tem zagotovi večjo strokovnost delovanja. Zastopanost zaposlenih v svetu zavoda naj se poveča na 1/3
o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa
Direktorju Slovenske filharmonije, Damjanu Damjanoviču Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana Svetu Slovenske filharmonije, predsednik Otmar Zorn Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana in Republiki Sloveniji, Vladi RS, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana in Ministrstvu za kulturo, minister Anton Peršak, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana ter Sindikatoma GLOSA Kongresni trg 10 in Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana in SVIZ Kongresni trg 10 in Oražnova 3, 1000 Ljubljana
Glede na dejstvo,
da ni povsem jasno, ali stavkajoče zavezuje 7. člen Zakona o stavki, ter da v nam znanih zakonih ali na zakonih temelječih odlokih skupščine družbenopolitične skupnosti nismo uspeli zaslediti predpisanega načina zagotavljanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena Zakona o stavki, niti v nam znanih splošnih aktih oziroma kolektivnih pogodbah v skladu z zakoni določenih del in nalog iz prvega odstavka 7. člena Zakona o stavki, niti načina njihovega opravljanja med stavko smo mnenja, da posebnih obveznosti iz tega naslova, upoštevajoč 2. in 77. člen Ustave RS, nimamo.
Kljub temu bomo v času stavke, iz previdnosti in v dobri veri, glede na naravo in obseg stavke, ter v povezavi z njo, skušali smiselno zagotavljati predvsem varnost ljudi in premoženja (to sicer ne sodi med naše siceršnje naloge), po predhodnih poskusih usklajevanja s poslovodnim organom in ministrstvom/ministrom za kulturo, po potrebi pa tudi z organom upravljanja. Sicer ne vidimo možnosti, kako bi lahko naša stavka ogrozila nenadomestljive pogoje za življenje in delo občanov ali delo drugih organizacij, ali celo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ali varnost ljudi in premoženja. Iz tega razloga s strani poslovodnega organa, organa upravljanja in ministrstva/ministra za kulturo v zvezi z zgornjim mnenjem pričakujemo morebitne pravočasne protiargumente in/ali protipredloge, ki bodo zaplete v zvezi s 7. členom Zakona o stavki lahko ustrezno in pravočasno preprečili.
Ljubljana, 13. december 2016
V imenu stavkajočih, stavkovni odbor:
Marina Kopše, predsednica Klemen Hvala, član Rado Šteharnik, član Janez Podlesek, član Barbara Kresnik, članica
5 odzivov na “Slovenska filharmonija: “Bo šlo zgrda, če ne gre zlepa ?”
Nekaj mi tu ne štima. Pravkar sem prečital razmišljanja o neizdaji Kocbekovi Zbranih del in mi je stališče avtorja blizu.
Sedaj pa ga vidim, kako je na glavo skočil v revolucionarno godljo, ki jo ista srenja, ki ovira izdajo Kocbekovih zbranih del, kuha okrog filharmonije.
Ali ni mlahavost SAZU enaka sindikatom filharmonije?
Ali ne govori ena izmed alinej eseja o Kocbeku o tem, da so Tita ustoličevale množice skandirajočih norcev: “Tito partija” ?
Koliko pa so različne današnje parole o tem, da morata Lajovic in Damjanovič oditi?
Ali ni gospa Kopše prav ena izmed vpijočih: Tito partija, ki je gensko identična skojevki izpred sedemdesetih let, ko skandira proti kulakom na beograjskih Terazijah z veliko sliko maršala Tita v rokah?
Ojoj, APM, a je res treba vsako reč komentirat s 75 let starimi ideološkimi deljaji? Ali ni mogoče preprosto dopustiti možnosti, da kdo slabo dela in da ni primeren za svoje delo – pa čeprav je iz našega miselnega baznega tabora? (In če po tem ključu, potem velja opozoriti, da jih D. in L. po potrebi zamenjata …)
Pred nekaj leti so pred parlamentom zažigali knjige in pred CD čelo in zmerjali takratnega ministra za kulturo,izobraževanje in šport g.Žigo Turka in mu očitali,da se okrog njega širi smrad! Ali se bo postopek izpred let ponovil, tokrat pred Filharmonijo,ali je postala kultura predmet političnih interesov z zavoženimi programi tudi v kulturi!Profesor Uroš Lajovic, večkratni Prešernov nagrajenec in odlikovanec mesta Ljubljane, milanske Scale, v Beogradu je prejel nagrado Beli angel in še bi lahko našteval,si ne zasluži nepremišljenih besed in nekorektne kritike!To ni samo osebna žalitev prof. Lajovica, ampak zarota proti človeku, ki ima tudi v evropskem merilu visoko mesto! Sam sem hodil na fakulteto, na kateri je bil oseben stik z uveljavljenimi profesorji zelo čest pojav, tudi trde besede so padale,vendar sem sprejemal opazke in njihovo kritiko kot dobronamerno gesto, ki se je dostikrat izkazala za pravilno! Hkrati je to tudi klofuta slovenski glasbeni družini Lajovicev!
Maestro Uroš Lajovic si takega preganjanja ne zasluži, kakor tudi ne Damjanovič, ki je kar
uspešno krmaril Slovensko filharmonijo, mislim, da so tukaj prisotni tudi politični razlogi!
Trdno sem prepričan, da ni res, da so vsi glasbeniki mnenja, da mora Uroš zapustiti
slovensko fiharmonično hišo, ki ima dolgoletno in častno tradicijo!
Beno, res je, posegam sedemdeset let nazaj. Takrat se je Slovenija usodno spremenila. Na oblast so prišli morilci, ki so se počasi začeli zavedati svojih zločinov in jih hoteli zabrisati tako, da so žrtve zazidali v rudniške jaške, v fojbah nanje nasuli kadavre, jame spremenili v jezera, ali obdali z bodečo žico in vojakom zapovedali mrtvo stražo.
Če bi bili poboji tako pravični, vsega tega ne bi počeli in ne bi prepovedali kakršnih koli govoric o njihovih zločinih.
Takrat je nastala kasta morilcev, ki so si na oblasti uredili doživljenske prvilegije, ne samo zase, temveč očitno še za potomce.
Ti priviligiranci, morilci pa so si za dvorne norčke najeli še kulturnike, ki so postali družbenopolitični delavci s katerimi so ravnali kot s potošnim blagom. Če je klovn uspešno zabaval po njihovih notah so povzdignili palec navzgor,če ne,pa navzdol, kar je pomenilo ekskomunikacijo. Veva pa,kaj to pomeni za kulturnika, zasti poustvarjalca, ki je kot utrinek zvezde,zažari le pred publiko.
No in zanima me, kaj je danedanes drugače? Ali ni vladajoča kasta naslednikov morilcev obrnila palec navuzdol in zahteva glave v filharmoniji? Kaj pa ima to s kulturo skupnega?
Kulturniki so že dalj časa zapostavljeni v Sloveniji. Upam, da se bo s stavko kaj premaknilo. Vsaj opozorilo na tiste, ki delo slabo opravljajo in bi bili potrebni zamenjave.