Odprto pismo stavkovnega odbora SF ministru za kulturo

SLOVENSKA FILHARMONIJA
Stavkovni odbor orkestra SF
Kongresni trg 10
1000 Ljubljana

MINISTRSTVO ZA KULTURO
Anton Peršak, minister
Maistrova 10
1000 Ljubljana

Ljubljana, 12. decembra 2016

Spoštovani gospod minister Peršak,

zaradi izjave neimenovanega vira z Ministrstva za kulturo za medije (Biserka Močnik, Vesna Jurca Tadel?) “… Nepredstavljivo je namreč, da bi v demokratični družbi zgolj s politično močjo kratko malo uresničevali zahteve zaposlenih po menjavah korektno imenovanega vodstva ali pa na željo vodstva disciplinirali zaposlene, ki imajo drugačne poglede kot vodstvo…” se čutimo dolžni, da opozorimo na vse prej kot »korektno imenovanje vodstva« v vseh treh zadnjih razpisih za direktoja SF. V izogib škodoželjnim komentarjem prizadevanj in izjav Stavkovnega odbora orkestra SF bomo navedli le nekaj nam dostopnih virov:

PRVI MANDAT

Simon Kardum: O povprečnosti (MAG, 11. junij 2008)

»Ste pozabili, da se je novo imenovani filharmonični direktor javno pohvalil, da je iz neprave stranke (SD) takoj po volitvah prestopil v pravo (SDS)? Mimogrede: ko je bil Damjan Damjanovič imenovan za direktorja filharmonije v prvem mandatu, pod takrat očitno pravo stranko (SD), ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Ne glede na to je bil, kljub nasprotovanju razpisne komisije (v tej in še kateri sem imel čast sedeti) ter negativnemu mnenju sveta in strokovnega sveta zavoda, nekdanji sindikalni zaupnik v ljubljanski Operi izbran. Pa ne da se je zgodba ponovila? Ga je torej že drugič [drugi Damjanovičev mandat] izbrala prava stranka? Bo kdaj javno priznal tudi, da je bil izbran po politični liniji?«

DRUGI MANDAT

Nina Krajčinović: Kadrovsko betoniranje v filharmoniji (inDirekt, 16. maj 2008)

»… Predstavniki zaposlenih v Slovenski filharmoniji so v preteklem obdobju že večkrat opozorili na probleme v ustanovi, na slabo vodenje Damjanoviča in na njegove napake ter nekompetentnost, vendar pritožbe niso dosegle primernega odmeva. Še več, predsednik sveta SF Pavel Mihelčič je v začetku maja celo odpovedal redno sejo sveta, na kateri bi člani podali mnenje o vseh treh prijavljenih kandidatih na razpisu za novega direktorja…

Mihelčič je v svojem obvestilu članom sveta ugotovil, da seja, ki je izjemno pomembna, ne bo sklepčna, člani sveta pa bodo o direktorju ali direktorici, ki bo vodil filharmonijo, glasovali kar korespondenčno. Kaj to pomeni? Da predsednik sveta s pozivom, naj se kandidati za direktorja izrekajo »na daljavo«, predvsem priznava, da je to v resnici gola formalnost, in s tem preprečuje, da bi člani sveta, predstavniki sindikatov, zbora in orkestra na seji izrazili mnenja ter (drugačne) poglede na kandidatove sposobnosti, reference in uspešnost v prvem mandatu…
Članica sveta Marjetica Mahne se je na odločitev o korespondenčni seji odločno pritožila in v svojem protestnem pismu zapisala: »Scenarij ni ne nov ne presenetljiv.

V nasprotju s poslovnikom in ustanovitvenim aktom, je bil korespondenčno izvoljen tudi predsednik sveta Mihelčič. Pravna pomoč v službi ministrovega kabineta, voluntaristično tolmačenje predpisov v sramoto pravni stroki, slabo vodenje, nikakršna komunikacija med vodstvom in zaposlenimi, vodenje sveta in odločanje po navodilih ministrstva – upravljanje Slovenske filharmonije je (enako kot nekaj drugih Simonitijevih ustanov) že vsaj dve leti farsa… Ker je Simonitijev kabinet poskrbel za ›prenovljeno‹ sestavo sveta, seveda kljub temu, da druga prijavljena kandidata izpolnjujeta pogoje in sta več kot primerna, ni niti najmanjše možnosti, da bi svet sprejel kakšno nevšečno odločitev. Argumenti ne štejejo, dejstvo, da je kandidat [Damjanovič], ki bo svoj mandat ponovil, brez vsakršne razvojne vizije in programa, ki bi zaslužil to ime, ni pomembno. Odločitev je čista formalnost, ki se bo zgodila brez razprave po pošti, s preglasovanjem nad enim samim ›opozicijskim‹ glasom.«

Zapisnik 7. seje strokovnega sveta Slovenske filharmonije
(četrtek, 24. januar 2013, sejna soba Slovenske filharmonije) .
Dnevni red: 1. Predhodno mnenje v zadevi javnega razpisa za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Slovenska filharmonija
…
»… 4. Damjan Damjanovič – … Tomaž Faganel je poudaril, da prijavi manjka življenjepis in ustrezni veljavni dokazili o znanju tujih jezikov. Omenil je tudi, da člani strokovnega sveta Damjanovičevo vizijo že poznajo iz gradiv strokovnega sveta ter da to ni poročilo. V vlogi je namreč več tega »kar je bilo«, kot tistega »kar bo«. Po njegovem mnenju manjka uresničljivo spremljanje umetniškega dela, premalo je informacij o umetniškem vodenju ansamblov, pa tudi o kadrovanju predvsem gostujočih dirigentov, ki do sedaj ni bilo zadovoljivo. Na podlagi »dvomandatne« izkušnje bi bilo pričakovati bolj natančne kriterije pri izbiri novih dirigentov ipd. Iz navedenih razlogov se je odločil za negativno mnenje…
Med ostalim so člani strokovnega sveta ugotovili, da se nihče od kandidatov v svoji viziji ni posvetil dejanskemu glasbenemu programu, čeprav razpisovalec tega ni izrecno zahteval, pri tem pa je Tomaž Faganel še dodal, da se čudi, da neobvezujoči predlog abonmajskega sporeda ni bil – kot pri prejšnjih razpisih za to delovno mesto – del zahtev razpisa.
Člani sveta so sklenili, da vlogo kandidata Anžeja Palke takoj izločijo iz obravnave. O vlogah ostalih treh kandidatov (Borisa Renerja, Boruta Smrekarja in Damjana Damjanoviča) so se izrekli na sledeč način: Boris Rener je prejel štiri negativne glasove ter en vzdržan glas, Borut Smrekar dva negativna in dva pozitivna glasova ter en vzdržan glas, Damjan Damjanovič pa dva pozitivna in tri negativne glasove.

SKLEP: Na osnovi prejetih prijav, razprave in ustnega izreka mnenj o kandidatih, Strokovni svet Slovenske filharmonije ugotavlja, da izmed prijavljenih kandidatov nobeden ni dobil zadostne oz. večinske podpore.
(Podpis: Predsednik strokovnega sveta SF Marko Mihevc. Tekst zapisnika je bil usklajen s člani strokovnega sveta dne 25. januarja 2013.)

Borut Smrekar: Strokovne komisije? Ne, farsa! (DNEVNIK, 2. marec 2013)

»Razpisne komisije na področju kulture in njihovo delo v razpisnih postopkih so namreč bolj ali manj sestavni del rituala, s katerim želi politika pod pretvezo »strokovnosti« in »objektivnosti« prikriti odgovornost za svoje (politične in pogosto slabe) kadrovske odločitve in jo preložiti na ramena drugih. V praksi je naloga razpisnih komisij bolj ali manj v tem, da formalno uresničijo in utemeljijo namige ali celo izrecne želje politike. Zato so odločitve komisij navadno vse prej kot strokovne in objektivne.
Različna področja kulturnega udejstvovanja so deležna zelo različne pozornosti in obravnave. … medtem ko jo najslabše odnese glasba, s katero se, kljub njenemu sorazmerno največjemu deležu v letnem proračunu za umetnost, na ministrstvu ukvarjajo zgolj uradniki brez slehernih kvalifikacij s tega področja…

Če bi resnično želeli pridobiti strokovno oceno o primernosti kandidatov, bi morala biti večina članov komisije kompetentnih za ocenjevanje področja dela zavoda, pri čemer bi morali pri sestavi komisij paziti, da ne bi številčno prevladali člani brez tovrstnih kompetenc…
… za razliko od komisije za izbiro direktorja Slovenske filharmonije, ki so jo sestavljale sociologinja kot predsednica in dve pravnici. Vsekakor pa je že na prvi pogled jasno, da so komisije v takšni sestavi povsem nekompetentne za »preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov«, kaj šele za oblikovanje kake verodostojne in strokovno poglobljene ocene o kandidatih in njihovih programih. Kljub temu je komisija v primeru Slovenske filharmonije ugotovila in v odločbi zapisala, da je izbrani kandidat v razgovoru »pokazal odlično znanje z glasbenega področja!«, čeprav bi bilo s strokovnega vidika bolj umestno, da bi kandidati preverjali strokovno usposobljenost komisije in ne obratno…

Med absolutne presežke na področju argumentacije gotovo sodi obrazložitev komisije v postopku izbire direktorja Slovenske filharmonije. Ocena »delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, pri čemer se presoja kakovost izkušenj glede na zahtevnost, obseg in vodenje področja« ni utemeljena niti z besedo in je torej povsem arbitrarna. Pač pa je komisija »ugotovila« (in zapisala v odločbo), da je izbrani kandidat na razgovoru »pokazal sposobnosti, ki zagotavljajo kvalitetno izvajanje javne službe«. Vsekakor bi kazalo metodo, s katero lahko pridemo do takšnih rezultatov, patentirati, saj bodo tako njeni izumitelji preskrbljeni do konca svojih dni! Navedeni primeri dovolj zgovorno pričajo, da odločitve komisij ne morejo biti ne strokovne in še manj objektivne.

Pogoji za direktorja Viba filma so dokaj ostri, saj mora imeti univerzitetno izobrazbo, medtem ko je za direktorja Opere, Filharmonije, SNG Maribor in drugih nekoč predpisana univerzitetna izobrazba postala moteča. Zdaj zadošča že visoka izobrazba, pa čeprav s šol z v javnosti večkrat problematiziranimi programi in načini pridobivanja diplom…

Marijan Zlobec