Več kot prihaja v javnost dokumentov, povezanih s Slovensko filharmonijo in vodilnimi kadri, bolj postajajo stvari jasne, hkrati pa žalostne in vedno bolj zapletene. Iz pogodbe o zadnji (tretji mandat) zaposlitvi Damjana Damjanoviča je razvidno, da je on sklenil pogodbo z Zavodom Slovenska filharmonija, ki ga zastopa predsednik Sveta, prof. Pavel Mihelčič (v nadaljevanju delodajalec), kot dobesedno piše. Datum pogodbe je 5. februar 2013. Veljavnost pogodbe je med 1. 10. 2013 in 30. 9. 2018.
Nekdanji minister dr. Žiga Turk, foto Slovensko predsedstvo EU 2008
Prvo vprašanje je že, zakaj podpisuje pogodbo o zaposlitvi predsednik Sveta, ko pa je Damjanoviča imenovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kot piše v pogodbi, z odločbo 28. 1. 2013.
Drugo vprašane je, kdaj je bilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport sploh kot tako “delujoče”. No, uradno gradivo pove, da je bilo to “famozmo” ministrstvo pod ministrom Žigo Turkom, ki je bil za skupnega ministra imenovan 10. februarja 2012 in razrešen 27. februarja 2013. Minister Žiga Turk v pogodbi o zaposlitvi Damjanoviča ni omenjen.
Damjan Damjanovič, foto Kvak
Damjanovič je bil zaposlen za 40 urno delo na teden na delovnem mestu. Direktor bo opravljal delo v poslovnih prostorih delodajalca na Kongresnem trgu 10 v Ljubljani.
Kakšne so naloge, pooblastila in odgovornosti direktorja SF ? Na to vprašanje odgovarja kar trinajst alinej ali točk, čeprav niso oštevilčene.
Bistveno je pri vsem, da direktor ne odgovarja za koncertno sezono, delovanje ansambla, njegovo umetniško podobo, uspešnost, koncertno rast, odmevnost v javnosti… V glavnem odgovarja za birokratske zadeve. Iz pogodbe ni razvidno, da mora spremljati dejavnost, to je koncerte ustanove oziroma orkestra, ki ga vodi.
Precej skrita alineja je, da imenuje pomočnike direktorja. Kdo so to in kaj počno, iz pogodbe ni razvidno.
Uroš Lajovic na predstavitvi letošnje sezone Slovenske filharmonije, foto Marijan Zlobec
Pogodba o zaposlitvi Damjana Damjanoviča je napisana na tak način, da iz nje ni razvidno, da bi šlo za umetniški glasbeni javni zavod, kaj šele simfonični orkester in zbor Slovenske filharmonije, ki ima neko odgovorno osebo za umetniško delovanje, odmevnost in presojo javnosti, ki ji je delovanje SF izključno namenjeno.
Tretji problem pa je, da ta odgovornost in skrb ni nedvoumno razvidna iz pogodbe z Urošem Lajovicem kot “šefom dirigentom” Slovenske filharmonije.
Lajovic je s pogodbo angažiran kot šef dirigent, ki ima nalogo pripraviti v okviru terminskih planov umetniški program abonmajskih ciklov SF v obdobju od septembra 2015 do septembra 2018.
Iz pogodbe, razen programa, ni razvidno ničesar, saj je program zgolj skupek del in njihovih avtorjev, ne pa izvajalcev, še posebej dirigentov in solistov, ki niso nikjer omenjeni.
Iz pogodbe je razvidno, da ima SF 30 dni po prejetju predloga programa možnost zahtevati spremembe, če oceni, da program ni v skladu s programskimi smernicami.
Torej: SF je nad šefom dirigentom, ki poda zgolj predlog programa, kdo pa izdela programske smernice, da se vse skupaj “ujema”, ostaja odprto, tako kot bistveno vprašanje, kdo sploh je SF.
Šef dirigent je dolžan na zahtevo SF svoje umetniško delo dodelati, spremeniti ali dopolniti, če to terjajo programski razlogi ali pogoji izvajanja, snemanja in predvajanja. Kdo določi to “terjatev”?
Najbolj poveden je deveti člen pogodbe z Urošem Lajovicem, pri čemer se spopadata določena odgovornost “v okviru svojih obveznosti” in splošna odgovornost, povezana z “vzdrževanem umetniške ravni in skrbi za umetniško rast orkestra,” hkrati pa le “sodeluje pri pripravi vsebine in izvajanju programov SF.”
Kdo je ta skrita SF, ki nima niti toliko identitete, da bi se polno podpisala?
Slovenska filharmonija nima svojega umetniškega vodje oziroma je to kar direktor sam, to je Damjan Damjanovič, ki ga mora šef dirigent ubogati, če slučajno SF ugotovi, da kaj ni v redu, prav ali so druge ovire za izvedbo programov.
Iz obeh pogodb ni razvidno, da sta direktor in šef dirigent obvezana spremljati vse koncerte Slovenske filharmonije, saj je jasno, da brez tega ni mogoče ocenjevati umetniškega stanja, kaj šele rasti orkestra. Za Damjanoviča je po pogodbi dovolj, da sedi v svoji pisarni in tam deluje.
Uroš Lajovic, foto Klix.ba
V pogodbi z Umetniškim uprizarjanjem Uroša Lajovica je razvidno, da ima le on pravico do dirigiranja Slovenski filharmoniji na vseh gostovanjih doma in na tujem, razen če se gostovanja ne more udeležiti. V tem primeru pa lahko le on sam predlaga direktorju SF nadomestnega dirigenta.
Koliko tisoč oziroma blizu sto tisoč evrov je Slovenska filharmonija potrošila za pravniške in odvetniške storitve?
Obe pogodbi sta še za laičnega bralca katastrofalni, tako pravno kot vsebinsko.
Novi predsednik Sveta zavoda Slovenska filharmonija Otmar Zorn je prišel na ta položaj verjetno po tistih povezavah, ki jih stavkajoči še posebej omenjajo, to pa je Rotary lobi. Zato niti ne preseneča njegova izjava ali komentar ob sedanji stavki simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije:”Če filharmoniki mislijo, da morajo stavkati, naj stavkajo celo leto!”
Menda je taka izjava dovolj, da minister za kulturo Anton Peršak predsednika Sveta odstavi.
Marijan Zlobec
2 odziva na “Je Damjanoviča nazadnje zaposlil Pavel Mihelčič ?”
Spoštovani Marijan Zlobec, kakor vas sicer cenim in pogrešam, da več ne pišete v Delu, pa se z analizo pogodb za direktorja Slovenske filharmonije in šefa dirigenta nikakor ne morem strinjati.
Govorimo o umetnosti, o ustvarjanju umetnikov, o umetniških stvaritvah.
V takšnem primeru je pravo daleč, daleč zadaj in pravni reglci tudi.
Ko najameš umetnika, se sicer dogovoriš za neke okvirne obveznosti, sicer pa mu moraš prepustiti ustvarjanje v celoti.
Ko sem bil majhen mulc, sem imel za likovni pouk učitelja, ki nas je učil na sledeč način. Vsi smo morali vzeti list papirja iz risalnega bloka. Imeti smo morali ravnila, svinčnike in barviice. In naristati smo morali hišo. 5 cm od levega roba, hiša je bila široka 10 cm, visoka 8 cm. Imela je vrata in pa okna. Vrata so bila v sredini, 4 cm od levega roba, široka 2 cm in visoka 3 cm itd, itd. Potem smo se lotili barvanja. Zidovi hiše so bili rumeni, streha rdeča, dimnik črn, trava zelena, okna modra, vrata rjava itd. Ogromno podatkov za nastajajočo umetnino. Končno je sledila ocena. Najboljšo je dobil umetnik, ki se je popolnoma držal navodil nadobudnega učitelja, ki je status dosegel s šnelkurzom, saj v času mojega šolanja učiteljev ni bilo na pretek, ta pa se je žrtvoval in iz prepričanega policaja postal učitelj. Kljub vsemu smo ga spoštovali, saj je obvladal tudi pedagogiko s šibo.
Ko berem vaš članek, si ne morem kaj, da si v spomin ne prikličem tega prizadevnega učitelja, ki je dobesedno uvajal uravnilovko v umetnost, saj smo se slike lotili z RAVNILOM in s točno določenimi navodili, mnogo natančnješimi, kot je pogodba za nesrečnega direktorja Slovenske filharmonije.
Najprej se opravičujem za tipkarske napake in dovolite mi, da nadaljujem.
Prepričan sem, da za sklepanje pogodb z umetniki ni potrebno pretiravati s pravniškimi določili.
Vsak umetnik je edinstven in ustvarja z navdihom. Eni so bolj gnevni, drugi leni, a njihove stvaritve se ne merijo s številom ur vloženih v ustvarjanje, temveč predvsem s kvaliteto izdelka.
Vi gospod Zlobec ste zanesljivo kvalificirani, da ocenjujete kvalitato, tako direktorja Slovenske filharmonije, kot dirigenta. Kolikor lahko razberem, z njima niste zadovoljni, prav tako, kot z njima ni zadovoljen kolektiv, a to, vsaj po moje, še ni zadosten razlog, da se ju zamenja. Vsaj ne na tak pogromaški, na delavskem samoupravljanju temelječ način.
V normalni družbeni firmi, kakršna je Slovenska filharmonija, strežejo neki organi, sam jih ne poznam, a prav gotovo so, ki odločajo o tem, ali deluje v skladu s pričakovanji, ali ne. Celo v finančne in pravne zadeve se lahko vtikujejo ti organi. Primarna ocena pa je kvaliteta delovanja Slovenske filharmonije. Se pravi kvaliteta koncertov, odziv publike na repertoar, strokovne ocene delovanja, prepoznavnost orkestra doma in na tujem. O tem ne vem dosti, bi pa pričakoval, da se v zagati, v kakršni je Slovenska filhamonija, pristojni in pooblaščeni organi oglasijo in če je potrebno intervenirajo. Tudi z odstavitvijo obeh okrivljenih. Ampak poudarjam le na legalen način. Ali je objektiven ali ne, pa je v umetnosti zelo težko govoriti, saj še vedno velja, da imajo vsake oči svojega malarja.