Že pol milijona bralcev

Medtem ko sem poslušal predavanje trikratnega doktorja znanosti dddr. Jožeta Mačka, avtorja nad dvajsetih knjig…, se je na mojem uredniškem računalniku zabeležila simpatična številka 500.070 individualnih registriranih bralcev. Objavil sem natanko 666 tekstov, kakih petdeset pa jih je še v osnutkih, ker so bolj raziskovalne narave in zahtevajo še več dokumentov.

Pol milijona bralcev v trinajstih mesecih

Kaj to pomeni, si še vedno ne znam predstavljati, ker je število bralcev preko delitev na FB in nad 200 drugih posrednikov preko drugih medijev v bistvu neugotovljivo.

Je pa ugotovljivo število držav, v katerih so bralci odprli mojo stran na WordPressu. Težko bi verjel, da je teh držav doslej ali v trinajstih mesecih “obratovanja” naraslo na nepredstavljivih 138.

Rekord števila bralcev enega dne je padel lani 9. decembra, ko sem objavil kritično gloso Dvorana ni vstala niti za Tino Maze. 38.020 internetnih bralcev je bilo sedem tisoč več od celotne natisnjene naklade Dela tistega dne. Članek so potem brali še zelo naslednji dan in potem naprej in ga berejo še sedaj, ko bodo spet izbirali slovenskega športnika leta.

Odločil sem se, da je elektronski medij za vse bralce brezplačen in odprt, tako da vsak nov bralec lahko mirno in z največjo lahkoto seže v arhiv in si pobrska ter prebere, kar si želi.

To se obrestuje, saj so dnevi, ko je število prebiranih člankov nad 120, kar se ne dogaja v nobenem drugem mediju ali avtorstvu. Koliko člankov v enem dnevu je bil rekord prebiranja, ne vem, ker štejem zelo redko; prišel sem do 126.

No, vseh podrobnosti ne bi razkrival, saj se še učim in nisem tako pameten, kot želim narediti vtis.

Fascinantno je, kako Slovenci krožijo po vsem svetu in se ne boje nobene države in  skoraj najhujših razmer. Simpatično pa, ko so zelo zelo daleč od doma in se logirajo na ralčunalnik in odprejo mojo stran. Danes še ni povsod interneta, kot na skoraj vseh vlakih, avtobusih, začuda v javnih kulturnih zavodih in ustanovah, seveda tudi v tujini, ali pa so logiranja izredno zahtevna in komplicirana, a kaj bo jutri, sami lahko pomislite. Smo v digitalni dobi, v kateri bo skoraj vsakršna cenzura onemogočena z individualnimi spletnimi časopisi. Rekel sem “skoraj”, ker tudi internet ni brez nadzora, zlasti glede širjenja člankov preko FB, ker se lahko kdo pritoži, na primer, če so objavljene kakšne manj spodobne fotografije, četudi so vzete z javnih razstav v galerijah…

Zakaj Amerika, kjer sem registriran, ne dovoli Evropski Uniji, da se mi na računalniku pokaže s svojo zastavo? Zakaj po svoje razlaga nekatere kitajske dele ozemlja, poleg Macaa še posebej Hong Kong…, ali pa pokaže nekaj kot državo, čeprav  to ni(so)…? Ker so to kolinije evropskih držav, članic Evropske Unije.

Moral sem dobiti bralce na otoku Reunion, da sem se potem podučil, da je to otok nad  Madagaskarjem, v francoski lasti in sestavni del EU. Podobno razdeljeni francoski in  nizozemski otok Sint Maarten, laže je pri Francoski Polineziji, Nizozemskih Karibih ali Ameriških Deviških otokih, kjer me presenetijo bralci. Curaçao prav tako spada pod nizozemsko upravo.

Evropska Unija je slabo prikrita  kolonialna zveza, a to vidim šele na svojem računalniku pri avtomatični registraciji bralcev. Nisem vedel, da je Gibraltar voden kot samostojna država, čeprav je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Po državah sem imel največ bralcev doslej, poleg seveda Slovenije na prvem mestu, v Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem, v Združenih državah Amerike, Italiji, Združenem kraljestvu, Belgiji, na Češkem, v Švici, Franciji, Srbiji, Južni Koreji (dva teksta sem objavil v korejščini), Španiji, Bosni in Hercegovini, na Nizozemskem, v Kanadi, Makedoniji, Avstraliji, Grčiji, na Poljskem, Švedskem, v Luksemburgu, na Madžarskem, v Rusiji, na Norveškem, Japonskem, v Evropski Uniji, na Tajskem, v Indiji, na Portugalskem, Finskem, v Bolgariji, Argentini, na Irskem, v Turčiji, na Danskem, v Črni gori, na Šri Lanki, v Združenih arabskih emiratih, v Latviji, Indoneziji, Omanu, Singapuru, na Kitajskem, v Mehiki, na Slovaškem,  na Novi Zelandiji, v Braziliji, Ukrajini, Tajvanu, Posebnem administrativnem območju Ljudske republike Kitajske Hong Kongu, Albaniji, Egiptu, Romuniji, na Malti, v Litvi, Katarju, v Vatikanu, kar pomeni, da me bere vsaj kardinal Franc Rode, po potrebi pa še papež Frančišek. To pa že pomeni, da bom šel naravnost v nebesa.

Bralci so povsod, razen na Grenlandiji in v osrednji Afriki

Potem sledijo po številu bralcev Izrael, Saudova Arabija, Sejšeli, Ciper, Čile, Kazahstan, Kambodža, Islandija, Filipini, Gibraltar, Estonija, Malezija, Maldivi, Maroko, Gruzija, Vietnam, Dominikanska republika, Lihtenštajn, Uzbekistan, Kolumbija, Mauritius, Južnoafriška republika, Belorusija, Peru, Gana, Moldavija, Venezuela, Kostarika, Nigerija, Ameriški Deviški otoki, Kenija, Monako, Kuvajt, Urugvaj, Etiopija, Tanzanija, Bangladeš, Burkina Faso, Irak, Palestinsko ozemlje, Libanon, Laos, Tunizija, Nikaragva, Alžirija, Azerbajdžan, Zelenortski otoki, Mjanmar (Burma), Armenija, Paragvaj.

Potem število bralcev upada in si sledijo države takole: Bahrajn, Bahami, Afganistan, Uganda, Pakistan, Nizozemski Karibi, Jamajka, Gvineja Bissau, Jordanija, Bolivija, Nepal, Ekvador, Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Macau (Makao), Liberija, Haiti, Zambija, Malavi, Curaçao, Gambija, Bermudi, Reunion, Trinidad in Tobago, Ferski otoki, Sint Maarten, Portoriko, Francoska Polinezija, Senegal, Angola in Gvatemala.

Svetovni medijski prostor je odprt.

Začuda to ve že ves svet, razen Ministrstvo za kulturo s svojo Strategijo razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024, kjer inidividualnih elektronskih medijev sploh ni.

Marijan Zlobec