Narodna galerija v Ljubljani je nocoj pripravila priložnostno razstavo Utrinek s slikarjem Jožefom Tomincem (1790 – 1866). V gosteh v Narodni galeriji so tri slike Jožefa Tominca iz Nove Gorice in Trsta. Razstava je pripravljena v spomin na 150. obletnico slikarjeve smrti.
Slovesnost v Narodni galeriji, nagovor Barbare Jaki, foto Marijan Zlobec
Prva slovesnost v Tominčev spomin z naslovom Lepota v očeh je sicer bila že 2. septembra v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Pripravila jo je Mestna občina Nova Gorica v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Gradišče nad Prvačino, kjer je Tominc umrl. Slovesnost je režiral Emil Aberšek, nastopili pa so dramski igralec Bine Matoh, Šola glasbe in umetnosti Ozlinka in violinistka Ana Cotič. Avtor glasbe je bil Matej Petejan. Pozdravne besede je imel župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon, slavnostni nagovor pa direktorica Narodne galerije dr. Barbara Jaki.
Jožef Tominc – Podoba očeta, 1848, iz stalne zbirke Narodne galerije
V Tominčev spomin so pripravili v Gorici, v tamkajšnji Palači Attems (Palazzo Attems Petzenstein), slovesnost že spomladi, še posebej so odprli vrata muzejev na sam dan obletnice smrti 22. aprila leta 1866, ko so pokazali dela, ki jih hranijo na več lokacijah v Gorici, ne le v Palači Attems, kjer jih je sicer največ, ampak vsaj še na Goriškem Gradu, v Muzeju mode in uporabne umetnosti.
Umetnostni zgodovinar Alessandoro Saša Quinzi, foto Marijan Zlobec
Že pred tem je slovenski umetnosti zgodovinar Alessandro Saša Quinzi pripravil zgodovinski katalog vseh Tominčevih del. Sam sicer meni, da vseh Tominčevih del ne poznamo in se bo dalo še marsikaj odkriti.
Jožef Tominc – Avtoportret z bratom Francescom, hrani Palača Attems
Ves maj je bil še posebej aktiven s kar štirimi predavanji o Tomincu, ki so jih v Palači Attems imeli Alessandro Saša Quinzi, Maria Masau Dan, Raffaella Sgubin in Daniele D’Anza. Največja razstava doslej pa je bila prav tako v Palači Attenms leta 1966 ob stoti obletnici slikarjeve smrti.
Dr. Luca Caburlotto, direktor Združenja muzejev Furlanije Julijske Krajine, foto Marijan Zlobec
Umetnine sta na večerni slovesnosti predstavila Katarina Brešan, kustosinja Goriškega muzeja Kromberk, Nova Gorica, in dr. Luca Caburlotto, direktor Združenja muzejev Furlanije Julijske Krajine. Spregovorila sta še Paolo Trichilo, veleposlanik Republike Italije v Sloveniji, in dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije.
Katarina Brešan, foto Marijan Zlobec
V Zlati dvorani Narodne galerije so na ogled slike Ivan Milost “Zuan delle Rose” iz Narodne galerije antičnih umetnosti iz Trsta ter portreta Carlo Sandrini ter Matilde Hoffmann iz Goriškega muzeja, Grad Kromberg iz Nove Gorice. Slika “Zuan delle Rose” bo po Ljubljani odpotovala na Dunaj, kjer bo na ogled v galeriji Belvedere kot del tamkajšnje razstave o bidermajerju. Sliki zakonskega para, ki ju je letos odkupil Goriški muzej, pa bosta v letu, ko obhajamo 150. obletnico smrti Jožefa Tominca, umeščena v stalno zbirko likovne umetnosti na Gradu Kromberk.
Jožef Tominc – Ivan Milost “Zuan delle Rose”, ok. 1826, Narodna galerija antične umetnosti v Trstu
Tominčeva slika Ivan Milost “Zuan delle Rose” je bila razstavljena v Ljubljani leta 1967, ko je bila še v zasebni lasti. Leta 1995 jo je odkupila italijanska država, ki jo je namenila Narodni galeriji antične umetnosti v Trstu. Slika je najverjetneje nastala v drugi polovici dvajsetih let devetnajstega stoletja in je eno izmed prvih likovnih del iz Tominčevega zrelega opusa. Portret bo po koncu razstave v Narodni Galeriji v Ljubljani na ogled v galeriji Belveder na Dunaju, na razstavi “Biedermair extended”, od 21. oktobra 2016 do 12. februarja 2017.
Razstava v Narodni galeriji, foto Marijan Zlobec
Na portretu je upodobljen prvi poveljnik goriške Civilne enote (takratne občinske policije), Ivan Milost, oziroma “Zuan delle Rose” (Ivan z vrtnico). V vsakem letnem času je namreč nosil v gumbnici drugačno vrtnico, ki je poleg modnega oblačila označevala njegov privilegirani družbeni položaj. Njegovo opravo krasita še zaponka v obliki sidra z dragocenim briljantom in uhan. Portretiranec nosi dodelano pričesko s košatimi zalizci, njegov prijazni nasmešek pa izraža dobrodušnost in zadovoljstvo z lastnim udobnim življenjem.
Jožef Tominc – Matilde Hoffmann, ok. 1840, Nova Gorica, Goriški muzej, Grad Kromberk
Zakonski par iz Trsta naj bi bila po dosedanjih podatkih Carlo Sandrini in Matilde Hoffmann iz Trsta, portreta pa sta najbrž nastala ob njuni poroki okoli leta 1840, saj portretiranka nosi na levici poročni prstan. Oba nosita oblačila in pričeski, ki nakazujejo modne usmeritve tistega časa, roko Matilde Hoffmann pa krasita zanimivi zapestnici. Ena je češkega izvora, v obliki kače, okrašena z granati. Takšen nakit je bil v tistem času pri nas izjemno razširjen, motiv kače pa je postal moden ravno v štiridesetih letih devetnajstega stoletja.
Italijanski veleposlanik v Sloveniji Paolo Trichilo, foto Marijan Zlobec
Druga je izdelana iz raznobarvnih kamenih strel, z obeskom v obliki srca, ki ravno tako nakazuje na sredino stoletja. Okoli vratu nosi verižico, ki je najbrž izdelana iz človeških las, iz istega materiala je verjetno tudi trakec žepne ure Carla Sandrinija. Nakit iz las je bil v 18. in 19. stoletju zelo razširjen, imel pa je sentimentalno vrednost saj je bil spomin na ljubljeno osebo. Takšni posamezni dvojni portreti so bili večinoma naslikani z namenom da bodo viseli skupaj na isti steni, zato sta figuri rahlo zasukani druga proti drugi, z moškim na levi in žensko na desni.
Razstava v Narodni galeriji, foto Marijan Zlobec
Oba sta naslikana v dokaj sproščeni drži z živahnim izrazom na obrazu. Kompoziciji sta zreducirani na bistvene elemente z nevtralnima ozadjema, kar je bilo značilno za številne Tominčeve posamezne portrete tridesetih in štiridesetih let. Portreta lahko tudi na podlagi likovne kvalitete umestimo v obdobje najplodnejšega delovanja Jožefa Tominca, v času, ko je živel in deloval v Trstu. Platni sta se nahajali v Gorici (Italija), doslej sta bili vedno v zasebni lasti. Goriški muzej ju je odkupil v letošnjem letu, ko obhajamo 150. obletnico slikarjeve smrti. Prvič sta bili predstavljeni javnosti na Gradu Kromberk, v torek, 13. septembra 2016. Portreta bosta umeščena v stalno zbirko likovne umetnosti na Gradu Kromberk.
Jožef Tominc – Carlo Sandrini, ok. 1840, Nova Gorica, Goriški muzej, Grad Kromberk
Jožef Tominc je bidermajerski portretist, ki se je uveljavil predvsem v goriškem in v tržaškem okolju. Poleg posameznih portretov se je z občutkom loteval tudi skupinskih, o slikarjevem značaju pa nam največ povedo njegovi temperamentni in s hudomušno noto obarvani avtoportreti. Tominc je portretirance rahlo idealiziral in psihološko karakteriziral, pretanjeno je slikal inkarnat, lesk oblačil in odseve. Njegova dela pomenijo vrhunec umetnosti na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja.
Slike v Narodni galeriji bodo na ogled do 16. oktobra.
Gosti na slovesnosti, foto Marijan Zlobec
Marijan Zlobec