Mojca Kumerdej z zgodovinskim romanom

Mojca Kumerdej se je v zadnjem obdobju bolj malo pojavljalal v javnosti kot kritičarka in publicistka; mislili smo že, da je malo jezna, a se je izkazalo, da se je zaprla v svojo sobo in neutrudno pisala razkošen, lahko bi rekli kar zgodovinski roman, kot ga iz siceršnje njene dosedanje predvsem kratke proze (Fragma, Temna snov) ni bilo mogoče predvidevati. A pogum velja. Lahko bi rekli, da je premagala samo sebe:  nastal je kar dobrih 400 strani obsežen roman Kronosova žetev.

Mojca Kumerdej na predstavitvi Kronosove žetve, vse fotografije Marijan Zlobec

Kaj ali kdo je Kronos in kdo njegova žetev? Verjetno smo žrtve ali žetev obojega mi sedaj in tu, ker moramo poleg spoznavanja vsega tistega, kar se je v zgodovini že zgodilo, doživljati in po svoje tolerirati še ono, kar se nam dogaja dnevno in sproti.

Kronos je seveda bog časa, a tudi žetve; s svojim srpom, ki so mu kasneje prideli simbol revolucije in komunizma ter boja proti verujočim ali veri. Mojca Kumerdej je na predstavitvi knjige posebej omenila, da je Kronos s svojim srpom skopil lastnega očeta Urana. Podobno maščevanje je nad njim zatem storil sin Zeus.

Glavna tematika njenega romana so nasprotja in spopadi v nekdanjih kronskih deželah Svetega rimskega cesarstva za časa vladanja avstrijskega cesarja Ferdinanda I. in njegovega sina Maksimilijana II. Habsburškega ob koncu 16. stoletja, ko se je pri nas še posebno odločilno začel spopad med protestanti in katoliki. In kot veste, je zmagala protireformacija. Ljubljana je imela pred spopadom in obračunom dve tretjini prebivalcev luteranov.

Mojce Kumerdej ne zanimajo toliko konkretna zgodovinska dejstva ali osebnosti, ampak pojav kot tak. Človeška dimenzija, politična, religiozna, filozofska, človeške nravi, strasti, pogum, tveganje življenja (in njegova izguba) za neko idejo, vero, drugo vero, individialna usoda posameznika, ki želi kot intelektualec biti zunaj vsega tega…

Kumerdej se zaveda, da so v tem času bili veliki intelektualci, ki so s svojo refleksijo sveta že vstopali v prostor in mišljenje, ki je pokazala na nastajanje  ateizma.

Čeprav so območje sedanje in etnično širše Slovenije tedaj predstavljale kar štiri notranjeavstrijske dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska in Goriška s Trstom, njen roman nima povsem identificiranega kraja dogajanja, ampak ga bolj slutimo, kot na primer Ljubljano, a te opisne identitete v knjigi ni.

Kumerdej zasleduje igro med nosilci oblasti na posvetni in cerkveni ravni; kdo bo koga premagal in nad njim zavladal, pri čemer je jasno, da gre v strukturi sveta samo za eno – oblast. Tako kot danes.

Sprašuje se, kakšna je vloga intelektualca v  taki družbi,  za katero je značilno  “lamentiranje skupnega množičnega subjekta” (nekako tako kot danes), le da je bilo tedaj laže plačati z glavo kot se v današnji demokraciji celo verbalno čemu zoperstaviti.

To je bil čas šele začetka iskanja in kaznovanja čarovnic, kar je bilo v Ljubljani kmalu zatem še posebej priljubljen oblastniški “šport”. Šlo je za tip obrednega kaznovanja, pri čemer je bilo jasno, da je nekdo v vsakem primeru kriv in mora to plačati s smrtjo.

V Kronosovi žetvi je bistveno, da zmaga protireformacija. Roman je napisan mojstrsko, ciklično, kot spopad med habsburško cerkveno, katoliško oblastjo in  protestantskimi deželnimi stanovi.

Mojca Kumerdej presega zgodovinsko dokumentarnost s svojo pisateljsko domišljijo. Kot je povedala na predstavitvi knjige, pri spopadih ne gre za Boga ali vero, ampak za oblast. Pot do nje ali za njeno zadržanje pa je veščina sama po sebi; zanjo so dovoljena vsa sredstva. Tako kot danes.

To je čas že dobro in dolgo utečenih turških vpadov z vrhuncem v obleganju Dunaja in judovskega vzpona, ne toliko v Sloveniji kot tedaj v Trstu.

Pisateljico zanima, kako oblasti uspe “disciplinirati ljudi” ter katera politična sredstva so za to uporabna (skozi čas).

Zanima jo antika, razvoj filozofije, še posebej Descartes, polifonija (madrigali, moteti) in kromatika s svojo rafiniranostjo v glasbi  skladatelja Carla Gesualda da Venose.

Posebnost romana so nekateri motivi ali teme, ki so danes še posebej aktualne, kot na primer tedanja droga na “naravni ” rastlinski osnovi…

Roman Kronosova žetev je iz obdobja med renesanso in najzgodnejšim barokom, ki je kot dokaz poraza protestantizma na primer v Ljubljani zgradil še danes markantno baročno stolnico sv. Nikolaja.

Marijan Zlobec