Z Dela vrgli še urednika Roka Šinkovca


Mednarodni dan svobode medijev je bolj ali manj ugotavljanje vse slabšega položaja medijev in novinarjev v družbah in državah, celo v Evropi. Medtem ko se je sosednja Hrvaška znašla pod lupo zaradi čistk v medijih, za Slovenijo to ni primer. Vsaj uradno ne.

sporto.jpg

Rok Šinkovc predava na Sporto, konferenci o  športnem marketingu in medijih, foto osebni arhiv

Za Hrvaško so objavili podatek, da je po svobodi medijev na 63. mestu, za Slovenijo pa, da je na 40. Za Slovenijo je ta podatek katastrofalen, vendar ga nihče ne problematizira, ne v politiki ne v drugih oblikah javnega življenja, ne v samem Društvu novinarjev Slovenije, Združenju novinarjev in publicistov, novinarskem sindikatu in v medijih samih.

Lestvica medijske svobode v Evropi kaže, da imajo največjo svobodo tiste države, kjer je javna morala, spoštovanje človekovih pravic in človeka nasploh, spoštovanje zakonitosti in dela najvišje: Norveška, Belgija, Finska, Nizozemska, Švedska, Danska, Andora, Luksemburg, Švica, Liechtenstein, Islandija, Monako, Estonija, San Marino, Irska, Portugalska, Nemčija, Češka, Avstrija, Litva, Malta, Slovenija, Ciper,  Slovaška, Velika Britanija, Francija, Latvija, Poljska, Španija, Italija, Romunija, Bolgarija, Madžarska, Črna Gora, Hrvaška, Srbija, Grčija, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Albanija, Makedonija in Turčija. Slovenija je v Evropi šele na dvaindvajsetem mestu.

Biti šele štirideseti po medijski svobodi (v svetu) v samostojni demokratični državi je slabše kot povprečje v celotni Evropski uniji, Evropi nasploh in nekaterih drugih visoko razvitih državah na drugih celinah. Slovenija je padla v enem samem letu za pet mest, ob dejstvu, da so trenutno slabe razmere glede medijske svobode v Evropi na primer na Poljskem ali Madžarskem. To, da je medijska svoboda v Sloveniji tik nad ZDA, ni nikakršna “tolažba.” ZDA so že same po sebi tako velika država, z neizmernim in nepreglednim številom medijev, da je težko vzporejati na primer medijsko svobodo v Sloveniji.

Z upadanjem materialnega standarda v medijskih hišah je logično, da je manj možnosti ali so slabši pogoji za raziskovalno novinarstvo, v katerega morajo novinarji vložiti veliko več časa, raziskovanja, iskanja gradiva in često skritih dokumentov…, kljub dejstvu, da njihov rezultat ni vedno zagotovljen ali pričakovan. Boj kapitala in z njim povezanega kriminala je ravno do medijev in novinarjev najbolj krut in surov. O tem pričajo umori novinarjev po vsem svetu.

Po drugi strani pa se v novinarskih krogih viša profesionalizem in osebna prizadevanja za čim večji in čim boljši rezultat osebnega amgažiranja in s tem medija, v katerem nekdo dela. Naj spomnim na Pulitzerjevo nagrado za najboljšo fotografijo fotoreporterju Srdjanu Živuloviću in nominacijo za evropsko novinarsko nagrado Boštjanu Videmšku. Žal pa moramo ob tem poročati tudi o povsem drugačnih razmerah doma.

mourinho 1  (2).jpg

Rok Šinkovc in sloviti portugalski nogometni trener José Mourinho

Pred kratkim smo poročali, da so na Delu odpustili dolgoletnega novinarja in urednika več redakcij, nazadnje Mnenja Marka Pečauerja. Toda nis0 samo njega. Spričo reorganizacije uredništev in njihovega združevanja ter zmanjševanja so odpustili še urednika Ljubljanske redakcije Roka Šinkovca. Torej: Ljubljansko redakcijo Dela so ukinili, s tem pa ne potrebujejo še njenega urednika in znanega novinarja.

Rok Šinkovc je bil pred tem izvršni urednik Slovenskih novic, urednik Centralne redakcije Dela, priloge Trip, urednik  športnega dnevnika As in novinar Športne redakcije Dela.

Slovensko dopisništvo bo tako na Delu delovalo skupaj, kolikor ga bo še ostalo. Dopisniška mreža Dela je bila desetletja slovita, novinarji v svojem okolju prepoznavni, cenjeni, večkrat od oblastnikov kritizirani, a vztrajni in uporni, kot se kažejo nekateri, ki so še sploh ostali, vse do danes.

Atlanta1996.jpg

Rok Šinkovc (levo) v Atlanti leta 1996 z Andražem Vehovarjem  in Brigito Bukovec

Rok Šinkovc je bil zelo znan zlasti v športnih krogih, saj je poročal že z olimpijskih iger v Atlanti pred dvajsetimi leti. Med drugim je bil predstavnik stikov z javnostjo v Nogometni zvezi Slovenije. Bil je tesen sodelavec Srečka Katanca. Zanimivo je, da je diplomiral z nalogo  Vpliv tiskanih medijev na razvoj inovativnosti v Sloveniji, mentorica pa je bila prof. dr. Violeta Bulc.

Verjetno pa bo kmalu doktoriral. Tokrat pa bi bila lahko njegova doktorska tema Zmote o vplivu tiskanih medijev na razvoj inovativnosti v Sloveniji s poudarkom na zadnjih petih letih družbenega razvoja ter položaju medijev, še posebej tiskanih na čelu z Delom.

Marijan Zlobec


En odgovor na “Z Dela vrgli še urednika Roka Šinkovca”

  1. Za katastrofalno stanje v slovenskem novinarstvu so krivi novinarji sami, saj sami pomagajo ustvarjati politični raj na sončni strani Alp. Brez izdatne podpore propagandističnih trobil se kriminalni režim v Sloveniji ne bi mogel razraščati tako, kot se. Nikoli ne bi mogli cveteti kriminalni klani, ki ropajo Slovenijo. In v kolikor bi se novinarji odločili za generalni štrajk in bi občila obmolknila za nekaj časa, nato pa bi sledile objektivne novice, bi ljudstvo spregledalo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja