Kdo ima pravico do TV prenosov iz parlamenta?


Najnovejša polemika, kdo ima pravico, morda celo ekskluzivno, do neposrednega prenosa sej parlamenta in parlamentarnih komisij oziroma teles, ki se je vnela z grožnjo tožbe TV Slovenija proti Novi24TV, terja predstavitev vsaj v okviru trenutno razpoložljivih informacij.

Pastirček 64640806_dsc_0133_show.jpg

Kalinov Pastirček pred RTV Slovenija, foto rtvslo.si

Pismo TV Slovenija sta podpisali Jadranka Rebernik, odgovorna urednica UPE IP in dr. Ljerka Bizilj, direktorica TV Slovenija. Datirano je z dnem 25. aprila, naslovljeno pa je Borisu Tomašiču, direktorju Nova hiša d.o.o. in Uršuli Zore Tavčar, generalni sekretarki Državnega zbora RS.

Predmet pisma je Prevzem prenosa 10. redne seje Preiskovalne komisije v ponedeljek, 25. aprila.

“Spoštovani, danes, v ponedeljek, 25. aprila 2016, je Nova24TV prevzela neposredni prenos 10. redne seje Preiskovalne komisije o ugotavljanju  zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki ga opravlja RTV Slovenija s pomočjo svojih aparatur. S tem je družba Nova hiša d.o.o., izdajateljica televizijskega programa Nova24TV, protipravno posegla v pravice in dolžnosti RTV Slovenija do radiodifuznega oddajanja.

RTV Slovenija je, na podlagi zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS – 1), v okviru javne službe. dolžna zagotavljati poseben nacionalni  televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč.

Drugi izdajatelji medijev imajo, na podlagi 74. člena Zakona o medijih (ZMed), zagotovljeno pravico do kratkega poročanja. V ta namen jim RTV Slovenija omogoča, da neposredno zajemajo TV signal sej, ki se prenašajo ali snemajo, a zgolj za uporabo odlomkov v informativnih oddajah.

Način predvajanja vsebin, kot ga je v ponedeljek, 25. aprila, izvajal izdajatelj televizijskega programa Nova24TV, presega obseg, ki ga ZMed dovoljuje za namene kratkega poročanja in pomeni protipravni poseg v pravice  RTV Slovenija do radiodifuznega oddajanja.

Pozivamo vas, da uporabo TV signala iz Državnega zbora v prihodnje prilagodite določilom ZMed. V nasprotem primeru bo RTV Slovenija uporabila vsa pravna sredstva za zaščito svojih pravic.”

To pismo je načeloma vsebinsko zelo jasno in nedvoumno.

Poglejmo, kaj je v svojem pismu omenila druga, to je “napadena” stran

“Direktorica javne TV Slovenija Ljerka Bizilj je medijski hiši Nova24TV zagrozila s tožbo. Razlog? Nova24TV je minuli ponedeljek v neposrednem prenosu predvajala sejo preiskovalne komisije o zlorabah v bančnem sistemu. To je bila hkrati seja, ki je javna televizija iz neznanih razlogov ni hotela predvajati. Odgovorni na RTV zaradi tega menijo, da je Nova24TV nedovoljeno posegla v njihov monopol za informiranje državljanov.”

Razlika je očitna:TV Slovenija ravno te seje ni predvajala, vzrok pa ni bil pojasnjen. Napadeni prav tako dvomijo o ekskluzivnosti 74. člena zakona o medijih.
“V nadaljevanju se v protestni noti osredotočijo na 74. člen zakona o medijih, ki vsem izdajateljem televizijskega in radijskega programa daje pravico do kratkega poročanja o vseh pomembnih prireditvah in drugih dogodkih, ki so dostopni javnosti. Kakšno zvezo ima omenjeni člen, ki zagotavlja svobodo poročanja, s pravico zasebnih medijev do predvajanja sej iz državnega zbora, ni povsem jasno.”
“74. člen zakona o medijih sicer res določa, da imajo izdajatelji televizijskega programa pravico do krajšega poročanja o vseh dogodkih, ki so dostopni javnosti, vendar to še ne pomeni, da ta člen zakona komurkoli prepoveduje daljše poročanje o istih dogodkih. To pa še ni vse. Določbe 74. člena zakona o medijih se po zadnjem sprejetju zakona sploh ne uporabljajo več, zato je protestna nota popolnoma brezpredmetna.”
Očitki tako z ene kot druge strani niso dovolj natančni ali utemeljeni.
Če je verjeti predstavnikom Nova24TV, Televizija Slovenije verjetno po svoji presoji selekcionira neposredni prenos nekaterih sej, kot je bilo verjetno tokrat. Iz obeh pisem to  ni razvidno, namreč kaj je bilo v resnici prenašano, na čigavi frekvenci oziroma signalu, ya pomočjo čigavih aparatur, kdo je prenos umaknil, če ga je, s kakšnimi argumenti oziroma zakaj. Jasno je, da ne moreš uporabiti signala ali frekvence nekoga drugega; to bi bilo približno tako, kot če bi isto nogometno tekmo prenašala TV Slovenija in Nova24TV, in sicer v prepričanju obeh, da je samo njihov prenos “verodostojen”.
Tu na polemiko samo opozarjamo, saj je jasno, da nimamo zadostnih podatkov o vseh ozadjih, še posebej, ker je šlo za prenos oziroma njegov “manjko” s strani ene televizije o tako pomembni temi, kot so zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. Nova24TV trdi, da TV Slovenija omenjene seje “ni hotela predvajati.”Žal  vodstvo TV Slovenija tega niti ne omenja, niti ne pojasnjuje. Za zdaj!
Odpira se vsekakor večji problem, kot se je mislilo doslej; če nacionalna TV Slovenije cenzurira prenose uradnih in za javnost ne zaprtih sej, ne pa jih neposredno prenaša, kot bi to morala…? Počakajmo, da ne rečemo česa prehitro.
Marijan Zlobec

5 odzivov na “Kdo ima pravico do TV prenosov iz parlamenta?”

  1. Televizija Slovenija je finacirala opremo, ki omogoča prenos. In usposobila ljudi. Torej ima neke pravice, ki izhajajo iz teh dejstev. Nogometne tekme si nihče ne upa ukrasti. In kar ni dovoljeno, je prepovedano. Pravo ni kapa, da jo natakneš na glavo, kot nekomu paše. Ali pač?

    • Ga. Dunja
      Vaš komentar je ena brca v temo
      Opremo smo financirali plačniki RTV prispevka in ravno tako šolanje ljudi. Če vam to ni jasno, je vsako komentiranje naprej izguba časa in energije.
      RTV je dolžna delati v korist plačnikov in ne po svojih kriterijih.
      (kriteriji RTV so kraja denarja plačnikov, ker cenzurirajo dejanske dogodke in ni vsaka packarija kazniva, je pred časom rekla ga. Cerar )

      • Seje DZ in odborov so javne (razen občasno zaprtih) in se jih lahko kot gledalec vsak udeleži. Edini, ki ima pravico omejevati prenos je DZ sam. In poslovnik DZ o tem ne govori nič. Ravno tako noben zakon. Kar pomeni, da je seveda to dovoljeno brez posebnh dovoljenj.

        V kolikor vaš avto odpeljem brez vašega dovoljenja to spada pod 204. člen Kaznskega zakonika (KZ-1). Pod kateri člen katerega zakona naj bi spadalo to snemanje?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja