V Moderni Galeriji v Ljubljani so zvečer slovesno podelili najvišje slovenske nagrade za likovno in vizualno umetnost; nagrado in priznanji Riharda Jakopiča za leto 2016. Letošnja dobitnica nagrade je akademska slikarka in grafičarka, pedagoginja in publicistka Tinca Stegovec, ki je večino svojega opusa posvetila ustvarjanju v grafiki.
Tinca Stegovec – Grafika
Priznanji Riharda Jakopiča pa so četrtič podelili mlajšima umetnikoma za prav posebne projekte ter dosežke na področju likovne umetnosti. Dobila sta jih akademska slikarja, magistra umetnosti Mito Gegič in Sanela Jahić. Ustanovitelji nagrade (1969) so Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ki je bila pobudnik nagrade, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana in Moderna galerija, kasneje pa se jim je pridružilo tudi Slovensko društvo likovnih kritikov.
Tinca Stegovec – Grafika
Odbor za nagrade so letos sestavljali likovni kritik dr.dr. Damir Globočnik kot predstavnik Slovenskega društva likovnih kritikov, akademski slikar magister Bojan Bensa, predstavnik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, kustosinja mag. Adela Železnik iz Moderne galerije in prof. Bojan Gorenec z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki je bil predsednik odbora. Nagrado so podelili akademik dr. Boštjan Žekš, akademski slikar Aleš Sedmak, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, in predsednik Odbora za podelitev nagrade Riharda Jakopiča, akademski slikar magister umetnosti prof. Bojan Gorenec.
Tinca Stegovec, fotografije Marijan Zlobec
Tinca Stegovec je dobila nagrado Riharda Jakopiča za življenjski opus
Tinca Stegovec, akademska slikarka, grafičarka pedagoginja in publicistka, se je rodila 8. aprila 1927 na Planini pri Črnomlju. V Ljubljani je obiskovala klasično gimnazijo in nato Akademijo za upodabljajočo umetnost, ki jo je obiskovala med letoma 1946 in 1950, ko je študij slikarstva zaključila. Študij je nadaljevala na specialki za grafiko pri prof. Božidarju Jakcu. Kot štipendistka francoske vlade se je v letih 1963 – 1964 izpopolnjevala v grafiki v Parizu, kjer se je odločila za študij globokega tiska v svetovno znanem Ateljeju 17 pri Stanleyju Williamu Haytru, ki je bil najpomembnejši grafik v 20. stoletju in je bil navdušen ter je pohvalil predvsem njeno izbiro barv.
Med svetovno priznanimi umetniki, ki so pogosto obiskovali njegov atelje so bili tudi Pablo Picasso, Alberto Giacometti, Joan Miró, Alexander Calder, Marc Chagall, Jackson Pollock, Mark Rothko, Mauricio Lasansky in mnogi drugi. Leta 1971 pa se je kot štipendistka Prešernovega sklada v grafiki izpopolnjevala še v Italiji. Študijsko se je izobraževala in prepotovala velik del sveta, saj jo je pot tako popeljala v Italijo, Francijo, Avstrijo, Grčijo, Nemčijo, Švico, Anglijo, Nizozemsko, Tunizijo, ZDA, Jordanijo, Izrael, Egipt, Portugalsko, Španijo in na Češko. Od leta 1952 je poučevala na raznih šolah in v Pionirskem domu v Ljubljani, med letoma 1970 in 1978 na Šoli za oblikovanje v Ljubljani, pa tudi na gimnaziji v Stični.
Tinca Stegovec – V pristanišču, 1974, jedkanica in akvatinta
Ukvarjala se je s pedagoškim delom, likovno publicistiko in likovnim mentorstvom. Leta 1968 je postala članica angleškega društva Hampstead Artists’ Council. Sodelovala je na umetniških kolonijah doma in v tujini. Ukvarjala se je tudi s publicistiko in je objavila več kot 120 člankov s področja kulture, ilustrirala 11 knjig. Ukvarjala se je z grafiko (jedkanica in akvatinta), ilustracijo, portreti in figuraliko.
Tinca Stegovec in dr. Boštjan Žekš
Mito Gegič je prejel priznanje Riharda Jakopiča
Mito Gegič je slovenski vizualni umetnik, ki razvija svojo likovno govorico v sozvočju s sodobnimi vizualnimi praksami, a pri tem ne prekinja s tradicionalnimi mediji. Originalnost atraktivne izraznosti, presegajoče togost akademskih okvirov in obrazcev, prepoznavamo v oblikovno razgibanih, navidezno migetajočih podobah, vzbujajočih reminiscence na slikarstvo 18.in 19. stoletja. Pri publiki Gegič svoje ekspresivne in provokativne učinke povzroča tako z izborom šokantnih prizorov kot z njihovo realizacijo v slikarskem mediju. Umetniški proces se odvija na relaciji med digitalnimi predlogami (bodisi fotografijami ali reprodukcijami tabelnega slikarstva), snetimi s svetovnega spleta ter njihovo umetniško obdelavo, pri kateri sta uporabljeni tehniki – slikarstvo in asemblaž (lepljenke na papir ali platno) povsem enakovredni.
Občinstvo v Moderni galeriji
Gegičevo slikarstvo izhaja iz interpretacije digitalne podobe, presajene v slikarsko polje. Končni posnetek ali avtorjeva interpretacija digitalnega zapisa je dokončna predstava vidnega, od česar pa se ustvarjalec načeloma čustveno povsem distancira. Sveža ponazoritev, po navadi pretresljivega žanrskega prizora, je psevdo-računalniška slika, dinamično skonstruirana iz trakov selotejpa in vmesnih prostorov, ki učinkuje kot migotajoča ekranska projekcija. S svojo posebno tehniko avtor širi in preoblikuje slikarsko površino ter ji daje nov pomen in nov učinek.
Mito Gegič med zahvalnim nagovorom
Mito Gegič je bil rojen leta 1982 v Ljubljani, leta 2002 pa je maturiral na Gimnaziji Ptuj. Istega leta se je vpisal na ALUO, smer slikarstvo, njegov mentor je postal prof. Emerik Bernard. Leta 2008 je preko programa za izmenjave CEEPUS obiskoval Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu, oddelek za nove medije. Istega leta je diplomiral pri prof. Hermanu Gvardjančiču, trenutno pa se izpopolnjuje na slikarski specialki ALUO pod mentorstvom prof. Zmaga Lenardiča. Od 2005 predstavlja svoja dela na samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu.
Sanela Jahić je dobitnica priznanja Riharda Jakopiča
Sanela Jahić je mlada intermedijska umetnica, ki gradi vizualno in tehnološko podprte kinetične objekte in naprave. S tehnološkimi orodji problematizira družbo in posameznike v njej. V svoji novejši produkciji postavlja raziskovanje kompleksnih odnosov med tehnologijo in družbo ter posamezniki in njihovo identiteto neposredno v kontekst kritike kapitalističnih produkcijskih odnosov. Njena umetniška praksa pogosto vključuje sodelovanje s strokovnjaki za strojništvo, avtomatizacijo, programsko opremo in elektroniko.
Sanela Jahić in Mito Gegič
Sanela Jahić se je rodila leta 1980 v Kranju. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2008 diplomirala na oddelku za slikarstvo z delom Družbeni subjekt v kinetičnem objektu. Urška Jerman je v 83 in 84 št. (2008) Revije Likovne besede opazila avtoričino specifiko in je med drugim zapisala: »Vprašanja, ki si jih je začela zastavljati ob koncu študija na ALUO in s katerimi je postavljala pod vprašaj svojo akademsko popotnico – kako s sliko naprej, kako subvertirati klasično pojmovanje in format slike, ali lahko slika funkcionira v temi, kako vpeljati v sliko gibanje, kakšen je status slike v sodobnem, tehnološko podprtem svetu…, vsa ta razmišljanja, vprašanja in dileme so jo pripeljale do tehnologizirane gibljive slike.«
Sanela Jahić
Slikarka je skozi svojo umetnostno prakso vseskozi želela preseči dvodimenzionalnost slike. Družbo in posameznika v njej problematizira skozi tehnološka orodja in je v mednarodnem in lokalnem okolju uveljavljena kot avtorica kinetičnih intermedijskih instalacij. Njeno delo zaznamuje perfekcionistični vizualni jezik. Izhaja iz mehanskih sistemov, ki jih obravnava z vidika antropologijških študij. Njena dela so med drugim komentar na zgodovino znanosti in motenj v časovnih zaporedjih, ki razkrivajo protislovna družbena in socialna razmerja. S svojimi deli se je predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Dr. Boštjan Žekš, Tinca Stegovec, Sanela Jahić, Mito Gegič in Aleš Sedmak
Marijan Zlobec